<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0" xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/" xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/" xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"><channel><title>OERadio</title><description>Gemeinsam funken. Lernen. Entdecken.</description><link>https://oeradio.at/sl/</link><atom:link href="https://oeradio.at/sl/feed/" rel="self" type="application/rss+xml"/><lastBuildDate>Sat, 14 Nov 2026 14:27:00 GMT</lastBuildDate><language>sl-SI</language><sy:updatePeriod>hourly</sy:updatePeriod><sy:updateFrequency>1</sy:updateFrequency><image><url>https://oeradio.at/wp-content/uploads/2026/01/cropped-oeradiologoicon-150x150.webp</url><title>OERadio</title><link>https://oeradio.at/sl/</link><width>32</width><height>32</height></image><item><title>hl2remote: Hermes Lite 2 v brskalniku, zavarovan in za eno osebo naenkrat</title><link>https://oeradio.at/sl/hl2remote-hermes-lite-2-v-brskalniku-projekt-lastne-gradnje/</link><guid isPermaLink="false">https://oeradio.at/?p=90850</guid><description>&lt;p&gt;Postaja na daljavo za Hermes Lite 2, ki jo lahko z mirno vestjo postavimo v omrežje: Zeus v brskalniku, pred njim HTTPS, prijava z dvema faktorjema, vloge in čakalna vrsta, v kateri je pri oddajniku vedno samo ena oseba. hl2remote je odprt projekt lastne gradnje skupnosti in je sredi testiranja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Der Beitrag &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/hl2remote-hermes-lite-2-v-brskalniku-projekt-lastne-gradnje/&quot;&gt;hl2remote: Hermes Lite 2 v brskalniku, zavarovan in za eno osebo naenkrat&lt;/a&gt; erschien zuerst auf &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl&quot;&gt;OERadio&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</description><pubDate>Sat, 14 Nov 2026 14:27:00 GMT</pubDate><content:encoded>&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Najpomembnejše vnaprej: hl2remote je še v testu.&lt;/strong&gt; Je projekt lastne gradnje okoli Hermes Lite 2 (HL2), ki ga postavljam kot odprto zadevo za skupnost. Sprejem s pravim HL2 deluje. Oddajanje prek celotnega sklada in postopke za več uporabnikov trenutno testiramo. Kdor želi sodelovati, je dobrodošel. Kdor išče gotovo rešitev, je še prezgodaj.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Za kaj gre&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Dobra postaja pogosto ne stoji tam, kjer radioamater ravno sedi: miren položaj s pravo anteno, klubski prostori, QTH prijatelja. Postaja na daljavo naredi ta radijski aparat uporaben od koderkoli, drugi pa lahko poslušajo, ne da bi kdo odšel tja in prestavil stikalo.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Hermes Lite 2 se za to dobro prilega: majhen, poceni, odprt in z ethernetnim priključkom. Z Zeusom pa obstaja uporabniški vmesnik, ki HL2 v celoti upravlja v brskalniku. Manjka vse okoli tega, kar upravljavec postaje potrebuje, preden postajo odpre komu drugemu:&lt;/p&gt;

&lt;ul class=&quot;wp-block-list&quot;&gt;

&lt;li&gt;HL2 govori surov UDP in &lt;strong&gt;nima prijave&lt;/strong&gt;. Nikoli ne sme viseti neposredno na internetu, zato mora pred njim stati nekaj.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;Zeus je zgrajen za enega samega zaupanja vrednega upravljavca. Nima prijave, nima drugega faktorja in ne loči med &quot;sme poslušati&quot; in &quot;sme oddajati&quot;.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;Oddajnik lahko hkrati upravlja samo &lt;strong&gt;ena oseba&lt;/strong&gt;. Dva brskalnika, ki tipkata isti oddajnik, sta licenčna težava, zaprt zavihek pa ne sme pustiti končne stopnje na oddaji.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;Kdor ima postajo doma, običajno nima proste javne IP-številke in noče preusmeritev vrat. Tunel, ki se vzpostavlja samo navzven, postajo drži zaprto.&lt;/li&gt;

&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;Prav te dele hl2remote postavi pred Zeus.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Kaj projekt zna&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;V jedru je veriga preizkušenih gradnikov, povezanih z Docker Compose:&lt;/p&gt;

&lt;ul class=&quot;wp-block-list&quot;&gt;

&lt;li&gt;&lt;strong&gt;HTTPS in prijava z drugim faktorjem&lt;/strong&gt; prek aplikacije za overjanje ali ključa Passkey, z zaporo po preveč napačnih poskusih.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Tri vloge:&lt;/strong&gt; poslušalci vidijo slap (waterfall) in slišijo zvok, vsaka spreminjajoča zahteva pa je zavrnjena, torej brez uglaševanja in brez oddajanja. Operaterji upravljajo vse. Administratorji poleg tega upravljajo uporabnike in lahko posežejo vmes.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Ena oseba pri oddajniku:&lt;/strong&gt; kdor prvi odpre konzolo, ima radijski aparat. Vsi drugi vidijo stran s stanjem, s trajanjem zasedenosti in svojim mestom v čakalni vrsti. Ko se oddajnik sprosti, samodejno napreduje naslednja oseba.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Varno ob napaki:&lt;/strong&gt; če imetnik zapre zavihek ali se povezava prekine, se oddaja takoj prekine. Omejitev časa oddajanja in meje modulacije se po vsaki ponovni povezavi nastavijo znova.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Dnevnik:&lt;/strong&gt; kdo je kdaj upravljal katero postajo, je zapisano v dnevniku, sledljivo po uporabnikih.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Upravljanje uporabnikov v brskalniku:&lt;/strong&gt; ustvarjanje uporabnikov, sprememba vloge, zaklep, izdaja novega gesla. Kdor je zaklenjen, takoj izleti iz seje.&lt;/li&gt;

&lt;/ul&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-image size-large&quot;&gt;&lt;img src=&quot;https://oeradio.at/wp-content/uploads/2026/11/hl2remote-balken-840x124.webp&quot; alt=&quot;Vrstica za upravljanje na spodnjem robu konzole z napisom «You have the radio 0:26» ter gumboma Release in Status&quot; loading=&quot;lazy&quot;/&gt;&lt;figcaption class=&quot;wp-block-image__caption&quot;&gt;Vrstica kaže, da imamo radijski aparat trenutno mi, kako dolgo že, in omogoča sprostitev. Posnetek zaslona iz testne namestitve.&lt;/figcaption&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-image size-large&quot;&gt;&lt;img src=&quot;https://oeradio.at/wp-content/uploads/2026/11/hl2remote-login-520x440.webp&quot; alt=&quot;Prijavna stran Authelia s polji za uporabniško ime in geslo&quot; loading=&quot;lazy&quot;/&gt;&lt;figcaption class=&quot;wp-block-image__caption&quot;&gt;Prijava poteka prek Authelia, nato sledi drugi faktor. Posnetek zaslona iz testne namestitve.&lt;/figcaption&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;p&gt;Zraven pride neobvezen tunel prek Cloudflare, da na lokaciji ni treba imeti odprtih vrat. Kdor tega noče, lahko namesto tega pred sistem postavi VPN, kot sta Tailscale ali WireGuard.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Kako je zgrajen&lt;/h2&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-image size-large&quot;&gt;&lt;img src=&quot;https://oeradio.at/wp-content/uploads/2026/11/hl2remote-schema-1024x576.webp&quot; alt=&quot;Shema hl2remote: brskalnik, Caddy z Authelia, Gate, Zeus in Hermes Lite 2, zraven Connector, na lokaciji poleg radijskega aparata&quot; loading=&quot;lazy&quot;/&gt;&lt;figcaption class=&quot;wp-block-image__caption&quot;&gt;Pot zahteve od brskalnika do radijskega aparata. Shema: oeradio.at, poenostavljeno po opisu projekta.&lt;/figcaption&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;p&gt;Zahteva teče od brskalnika prek HTTPS do Caddy. Caddy vsako zahtevo najprej pošlje skozi Authelia, ki opravi prijavo, in uveljavlja pravila vlog. Nato pride &quot;Gate&quot;, majhen program, ki upravlja zaporo in čakalno vrsto. Šele za njim sedi Zeus, ki prek UDP (Protocol 1) govori s HL2. Še ena storitev, &quot;Connector&quot;, po zagonu in po vsaki prekinitvi Zeus znova poveže z radijskim aparatom in znova nastavi varnostne omejitve.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Zeus sam je Zeus podjetja Apache Labs, torej nadalje razvit naslednik OpenHPSDR Zeusa z .NET, WDSP in vmesnikom v Reactu in WebGL. Gradi se nespremenjen iz lastne izvorne kode, na določeni izdaji (Release). Navzven ni odprtih nobenih vrat Zeusa.&lt;/p&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-image size-large&quot;&gt;&lt;img src=&quot;https://oeradio.at/wp-content/uploads/2026/11/hl2remote-zeus-wasserfall-1024x448.webp&quot; alt=&quot;Vmesnik Zeus s spektrom in slapom v 20-metrskem pasu okoli 14,200 MHz&quot; loading=&quot;lazy&quot;/&gt;&lt;figcaption class=&quot;wp-block-image__caption&quot;&gt;Vmesnik Zeus s spektrom in slapom. Slika izvira iz projektne dokumentacije &lt;a href=&quot;https://github.com/abhishekprakash22/zeus&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;Zeus (ANAN Core)&lt;/a&gt; pod GPL-2.0-or-later, ne iz naše testne postaje.&lt;/figcaption&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Kje naj deluje&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Sklad sodi &lt;strong&gt;poleg radijskega aparata&lt;/strong&gt;, na primer na Raspberry Pi 5 ali mini računalnik v istem omrežju kot HL2. Slike (images) je mogoče zgraditi tudi za ARM64. Razlog: Protocol 1 prenaša surove podatke I/Q prek UDP in je občutljiv na zakasnitve in nihanja v internetu. Delo prek preusmerjenih vrat HL2 za teste deluje, vendar z izpadi pri zvoku in slapu. Take preusmeritve vrat naj obstajajo samo kratek čas, saj Protocol 1 nima prijave.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Stanje danes&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Iskreno povedano:&lt;/p&gt;

&lt;ul class=&quot;wp-block-list&quot;&gt;

&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Deluje:&lt;/strong&gt; prijava, čakalna vrsta in povezava s pravim HL2 pri sprejemu.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Se testira:&lt;/strong&gt; oddajanje skozi celoten sklad ter postopki z več uporabniki, torej čakalna vrsta, prevzem s strani administratorja in vloga poslušalca.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Še manjka:&lt;/strong&gt; neodvisen varnostni pregled. Do takrat je to testna namestitev in nikogar ne bi povabil, ne da bi prej prebral razdelek o znanih mejah v opisu projekta.&lt;/li&gt;

&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;Dve stvari s tega seznama želim poudariti. Zeus prinaša lasten oddaljeni dostop, ki poteka prek posrednika podjetja Apache Labs. To bi bila druga pot do radijskega aparata. hl2remote prepreči, da bi ga vklopili prek spleta, in priporočam, da ga pustite izklopljenega, da prijava ostane edini vhod. In v vlogi poslušalca lahko vmesnik izpisuje sporočila o napakah, ker želi shraniti nastavitve, ki tam niso dovoljene. Sprejem kljub temu deluje. Preden povabite druge, to sami preizkusite z računom poslušalca.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;In pravno?&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Upravljanje na daljavo in gostujoči operaterji spadajo pod nacionalna pravila amaterskega radia. Preden sme oddajati kdorkoli razen imetnika licence postaje, mora biti pojasnjeno, pod katero klicno oznako se oddaja in kdo nosi odgovornost. Tega programska oprema ne more odločiti namesto vas in tu namenoma ne podajam pravnega svetovanja. Kdor ni prepričan, naj vpraša pristojni organ. Za zgolj poslušanje je stvar bistveno preprostejša, zato obstaja vloga poslušalca.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Naslednja stopnja: gotova slika za Raspberry Pi&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Danes sklad zgradite sami z Docker Compose. To gre, vendar ni nič za nekoga, ki želi preprosto delati zveze. Moj cilj za naslednjo stopnjo: &lt;strong&gt;lastna slika za Raspberry Pi&lt;/strong&gt; z delujočo programsko opremo, ki jo zapišete na kartico SD, priključite neposredno na HL2 in začnete. Tega še ni, je načrt. Roka ne navajam, saj mora test najprej priti tako daleč, da ga lahko z mirno vestjo posredujem naprej.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Sodelujte&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;hl2remote je projekt skupnosti pod licenco MIT. Zeus ostaja pod svojo licenco GPL in je vključen nespremenjen. Koristno je vse, kar projekt lastne gradnje spravi naprej:&lt;/p&gt;

&lt;ul class=&quot;wp-block-list&quot;&gt;

&lt;li&gt;Testiranje z lastnim HL2, še posebej sprejema, čakalne vrste in vloge poslušalca.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;Napake in opažanja sporočite kot Issue.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;Ideje za sliko za Pi in za smiselne privzete nastavitve.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;Kritika varnostnega koncepta. Prav tu se razveselim dodatnih oči.&lt;/li&gt;

&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;Projekt je javno na GitHubu: &lt;a href=&quot;https://github.com/achildrenmile/hl2remote&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;github.com/achildrenmile/hl2remote&lt;/a&gt;. Kdor želi Hermes Lite 2 šele spraviti na 100 vatov, pri nas najde &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/hermes-lite-2-in-xiegu-xpa125b-100-w-preklop-pasov-daljinska-postaja/&quot;&gt;postavitev z Xiegu XPA125B&lt;/a&gt;, splošen pregled upravljanja na daljavo pa daje &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/remote-shack-upravljajte-svojo-radioamatersko-postajo-na-daljavo/&quot;&gt;Remote Shack: upravljajte svojo radioamatersko postajo na daljavo&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;73, Michi OE8YML&lt;/p&gt;

&lt;hr class=&quot;wp-block-separator has-alpha-channel-opacity&quot;/&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Opomba o transparentnosti&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Ta članek sem napisal in preveril s podporo umetne inteligence (Claude, Anthropic) na podlagi javnega opisa projekta hl2remote. Podatki o stanju ustrezajo strani projekta z dne 4. novembra 2026 in se lahko spremenijo. Projekt je test in ni neodvisno varnostno pregledan. Slika Zeusa izvira iz dokumentacije projekta Zeus, sliki prijave in vrstice za zaporo iz testne namestitve. Slika za Raspberry Pi je namera, ne ponudba. Pravna opozorila ne nadomeščajo informacij pristojnega organa. Popravke in dopolnitve z veseljem sprejmem na &lt;a href=&quot;mailto:kontakt@oeradio.at&quot;&gt;kontakt@oeradio.at&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Der Beitrag &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/hl2remote-hermes-lite-2-v-brskalniku-projekt-lastne-gradnje/&quot;&gt;hl2remote: Hermes Lite 2 v brskalniku, zavarovan in za eno osebo naenkrat&lt;/a&gt; erschien zuerst auf &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl&quot;&gt;OERadio&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</content:encoded><dc:creator>Michael | OE8YML</dc:creator><category>Amatersko radijstvo</category><category>Tehnologija</category></item><item><title>Omrežje je zdržalo: tri dni spama v koroškem omrežju MeshCore</title><link>https://oeradio.at/sl/meshcore-koroska-tri-dni-spama-848-sporocil/</link><guid isPermaLink="false">https://oeradio.at/?p=90849</guid><description>&lt;p&gt;Tri dni so koroško omrežje MeshCore preplavljali s spamom in lažnimi vozlišči, pa je zdržalo. Vidim to kot test, ki ga nikoli ne bi naročil in ki ga je omrežje kljub temu prestalo. Moje poročilo operaterja, s številkami, tehniko in tem, kar lahko odnesemo.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Der Beitrag &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/meshcore-koroska-tri-dni-spama-848-sporocil/&quot;&gt;Omrežje je zdržalo: tri dni spama v koroškem omrežju MeshCore&lt;/a&gt; erschien zuerst auf &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl&quot;&gt;OERadio&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</description><pubDate>Fri, 13 Nov 2026 19:10:00 GMT</pubDate><content:encoded>&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Najpomembnejše vnaprej: omrežje je zdržalo.&lt;/strong&gt; Tri dni so koroško omrežje MeshCore preplavljali s spamom in lažnimi vozlišči, pa je delovalo naprej. Vidim to kot test, ki ga nikoli ne bi naročil in ki ga je omrežje kljub temu prestalo. Tukaj pripovedujem, kaj se je zgodilo, z mojega zornega kota enega od operaterjev.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Malo pred osmo v torek zvečer&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;10. novembra ob 19:37 se je začelo. V koroškem omrežju MeshCore so se pojavila sporočila, ki jih noben človek ne more tako hitro natipkati: na javnem kanalu in na štirih kanalih s hashtagom, na višku 19 na minuto, torej eno vsake tri sekunde. Do 00:35 jih je bilo 471, od devetih stalnih imen naprav.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Potem je bil mir. Čez noč in dopoldne je omrežje delovalo, kot da se ni nič zgodilo.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;V sredo ob 17:12 se je spet začelo, tokrat s trikom. Ime naprave se je spremenilo po vsakem posameznem sporočilu. V dobrih dveh urah, do 19:16, je prišlo 377 sporočil pod 261 različnimi imeni, iz samo sedmih osnovnih imen, s 116 do 163 novimi imeni na uro. Kdor bi to rad skril, z blokirnim seznamom ne pride daleč.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Tega ni opazil le eden. Opazilo je vse omrežje. Kdor je imel odprt javni kanal, je videl, kako sporočila drvijo mimo.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Vsi časi v besedilu so v SEČ (srednjeevropskem času), grafika spodaj je v UTC. Številke izvirajo iz paketov javnega zemljevida in so izračunane, ne izmerjene na radijski zvezi.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Kaj Repeater vidi in česa ne&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Zakaj se je proti temu tako težko braniti? Ker MeshCore Repeater ne ve skoraj nič.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Sporočilo na kanalu je šifrirano. Repeater vidi glavo paketa, dosedanjo pot in hash kanala. Vsebine, imena in pošiljatelja ne vidi. Paket posreduje naprej kot vsak drug.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Temu posredovanju pravimo Flood: vsak Repeater v dosegu paket ponovi, njegovi sosedi ga ponovijo spet, dokler ni povsod. Zaradi tega je omrežje brez stalnih poti robustno. Zaradi tega je tudi ranljivo. Pri radijskih parametrih omrežja CarinthiaMesh (SF8, 62,5 kHz, CR8) paket z okoli 109 bajti zasede približno eno sekundo oddajnega časa na posredovanje, vsako od teh pa plačajo vsi v dosegu z zasedenim zrakom.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Koliko je bilo v resnici?&lt;/h2&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-image size-large&quot;&gt;&lt;img src=&quot;https://oeradio.at/wp-content/uploads/2026/11/flood-pakete-pro-stunde-carinthiamesh-1024x576.webp&quot; alt=&quot;Stolpčni diagram paketov Flood na uro v koroškem omrežju MeshCore 10. in 11. novembra 2026, z deležem pošiljatelja v oranžni barvi in dvema označenima valoma&quot; loading=&quot;lazy&quot;/&gt;&lt;figcaption class=&quot;wp-block-image__caption&quot;&gt;Paketi Flood na uro, od 10. novembra ob 16:00 do 11. novembra ob 19:00 UTC. Delež pošiljatelja je oranžen, oba vala sta označena. Grafika: oeradio.at, vir: podatki o paketih z javnega zemljevida, CarinthiaMesh.&lt;/figcaption&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;p&gt;Običajen dan v omrežju izgleda takole: v povprečju okoli 180 paketov Flood na uro. Na višku prvega vala (noč na 11. 11., od 00 do 01) jih je bilo 390, od tega 243 od pošiljatelja, torej 62 odstotkov. Na višku drugega vala (11. 11., od 18 do 19) jih je bilo 348, od tega 200 ali 57 odstotkov.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Obremenitev Repeaterjev se je s tem približno podvojila, omrežje pa je to zlahka zdržalo: običajni promet na kanalih je tekel naprej, vseh šest Observerjev je ostalo aktivnih in omrežje je ostalo uporabno. Kot stresni test je bil to dober znak.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Še nekaj je bilo opazno v poteh drugega vala. Noben Observer ni slišal paketa z manj kot dvema Hopoma. V 40 odstotkih poti je isti Repeater stal dvakrat, pri preostalem prometu je to 13 odstotkov. In prvi Hopi so se enakomerno porazdelili med številne Repeaterje po vsej Koroški. To izgleda kot vnaprej vpisane, ponarejene poti. Operater v skupini je videl enako: pošiljatelj v glavo vpiše nekaj navideznih Hopov, da bi zmedel. Za lociranje so te poti zato brez vrednosti.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Večer v skupini&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Medtem ko je tekel drugi val, se je v skupini Kärnten Funkt MeshCore dogajalo to, kar se v takih trenutkih vedno dogaja: najprej jeza, nato ideje, nato delo.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Jeza je bila resnična. Eden je menil, da se je ob tem, če bo šlo tako naprej, nesmiselno ukvarjati z vajami. Drugi je predlagal, naj kar po vsej deželi ugasnemo Repeaterje, da pošiljatelju mine veselje.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Nato je postalo konkretno in skupina je razjasnila nekaj stvari, ki bi jih moral vedeti vsak začetnik:&lt;/p&gt;

&lt;ul class=&quot;wp-block-list&quot;&gt;

&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Blokiranje v lastnem odjemalcu&lt;/strong&gt; počisti samo lasten prikaz. Paketi tečejo naprej po omrežju in jedo oddajni čas. In ker se ime nenehno spreminja, ni ničesar, po čemer bi lahko filtrirali.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Pošiljatelja ni mogoče blokirati.&lt;/strong&gt; Mogoče je le ločiti od omrežja mesta, prek katerih vstopa. Potem pa so ven vsi drugi prav tako.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Ugasniti ne pomeni izklopiti.&lt;/strong&gt; Mišljeno je izklopiti posredovanje (&lt;code&gt;set repeat off&lt;/code&gt;). Repeater ostane dosegljiv, le ničesar več ne nosi po omrežju. Tudi to je bilo na kratko pojasnjeno, da vsi počnemo isto.&lt;/li&gt;

&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;Nato se je ukrepalo. Najprej je posredovanje prenehalo na enem vstopu v okolici Spittala. Nato sem ga na Dobratschu izklopil jaz, ki je razdelilna točka med južno in zahodno Koroško ter ostalim, nazadnje pa je prenehalo na Koralpi na vzhodu, da poplava ne steče prek Lavanttalske veje naprej v Avstrijo. Eden od operaterjev je svoj Repeater za vso noč odklopil z omrežja. Kmalu po izklopu je bil mir, ali je bilo to naključje ali učinek, ne vemo. In mir ni trajal: pozneje zvečer so operaterji javili, da se je spet začelo. Ta faza ni vključena v številke tega članka.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Vsi Repeaterji so potem spet začeli delovati. Kdor izklopi na vstopu, vsem drugim vzame pot v omrežje, to je cena. Načrt, ki je nastal iz tega tehtanja, je v wikiju: &lt;a href=&quot;https://wiki.carinthiamesh.com/flood-abwehr&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;wiki.carinthiamesh.com/flood-abwehr&lt;/a&gt; (prepoznavanje zank, omejitev Hopov, duty cycle, zasilno stikalo, iskanje pošiljatelja).&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Detektivi z omejitvami&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Vzporedno so operaterji začeli ožiti krog okoli pošiljatelja. Dva sta se povezala. Eden je od večera beležil vsak paket z vsemi metapodatki in podatke ponudil vsem, ki so hoteli z njimi narediti lastne analize. Drugi so razmišljali o določanju smeri s SDR in usmerjeno anteno za 869 MHz.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Potem je prišlo vprašanje, ali je iz moči sprejema mogoče razbrati razdaljo. Odgovor skupine: ne zanesljivo. Razmerje signal/šum je odvisno tudi od lokalnega šuma, boljša vrednost bi bila moč sprejema (RSSI). Operater je en dan izmeril Repeater na 18 kilometrih močneje kot enega na 8 kilometrih, oba s prosto vidljivostjo. Drugi so poročali o Repeaterjih, ki jih kljub majhni razdalji ni slišati, ker je na poti hrib, in o poteh, v katerih so se pojavili Repeaterji, ki se pravzaprav sploh ne bi smeli slišati. To se ujema s tem, kar že sumimo: pot je bila najbrž ponarejena. Triangulacija, tako zaključek, je težja, kot smo mislili.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Kdo je to, zato ne vemo.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Tretja noč: napis na zemljevidu&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Potem je prišel četrtek in z njim presenečenje, ki z jemanjem sporočil ni imelo nič. V noči na 12. november je bilo na zemljevidu nenadoma videti 190 novih vozlišč, katerih položaji so skupaj sestavljali napis severno od Koroške.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Dejstva o tem: od 01:39 do 02:06, okoli 27 minut, je prispelo 356 paketov Advert, do 24 na minuto, pod 190 različnimi imeni. 90 imen se je pojavilo z enim samim Advertom, preostala z dvema do petimi. Paketi so tekli kot običajni Flood prek vseh Repeaterjev, v povprečju dolgi 124 bajtov, in pet Observerjev jih je slišalo. Potem ni prišlo nič več.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Škoda: zemljevid je popačen, dokler vozlišča po sedmih dneh ne izpadejo. Radijskemu prometu skoraj ni škodovalo, 356 paketov v pol ure omrežje prenese. Ali za tem stoji isti pošiljatelj kot pri poplavah sporočil, ostaja odprto.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Je pošiljatelj kršil pravila?&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;V skupini je nekdo vprašal, ali je pošiljatelj s tem kršil pravila. Za to je treba vedeti, kaj sploh velja v našem pasu.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;MeshCore v Evropi deluje v pasu 869 MHz, pasu za naprave kratkega dosega (Short Range Devices). Uporabljati ga je dovoljeno brez licence, vendar ne brez pogojev. Avstrija se za to v &lt;a href=&quot;https://www.jusline.at/gesetz/fnv_2013&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;avstrijski uredbi o uporabi frekvenc 2013 (FNV 2013)&lt;/a&gt; sklicuje na &lt;a href=&quot;https://eur-lex.europa.eu/eli/dec/2006/771/oj&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;odločbo EU 2006/771/ES&lt;/a&gt; o napravah kratkega dosega. Za območje od 869,4 do 869,65 MHz tam velja: največ 500 mW oddajne moči (ERP, efektivna sevana moč) in bodisi tehnike za dostop do frekvence in zmanjševanje motenj bodisi delovni cikel največ 10 odstotkov. Uredba take zahteve navaja v stolpcu &quot;pogoji uporabe&quot;.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Delovni cikel, po angleško duty cycle, je delež časa, v katerem posamezna naprava dejansko oddaja, merjeno čez neprekinjeno uro. 10 odstotkov ure je 360 sekund oddajnega časa. Pri naših radijskih parametrih in približno eni sekundi na paket je to okoli 360 paketov na uro in napravo.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Kaj to pomeni v praksi:&lt;/p&gt;

&lt;ul class=&quot;wp-block-list&quot;&gt;
&lt;li&gt;Šteje vsota čez uro, ne hitrost. Kdor kratek čas oddaja zelo hitro in nato dolgo miruje, lahko ostane znotraj meje.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Meja velja za vsako oddajno napravo posebej, tudi za Repeaterje. Tudi posredovani paketi štejejo kot oddajni čas.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Meja ureja oddajni čas, ne vsebine. Spam je lahko znotraj meje in je vseeno nadležen.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Šele kdor preseže 10 odstotkov, krši pogoje uporabe pasu. Pod tem je nezaželeno, a ni kršitev pravil.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;Zdaj k računu. Računamo s paketi, ki so jih slišali naši Observerji, in z 1,0 do 1,17 sekunde oddajnega časa na paket. Meja je 10 odstotkov na uro, torej 360 sekund. Kot pošiljatelja predpostavimo eno samo napravo. Sumimo, da je za tem res stala samo ena, dokazati pa tega ne moremo.&lt;/p&gt;

&lt;ul class=&quot;wp-block-list&quot;&gt;

&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Val 1:&lt;/strong&gt; v najbolj obremenjeni uri 243 paketov, približno 243 sekund oddajnega časa, torej približno 6,8 odstotka.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Val 2:&lt;/strong&gt; v najbolj obremenjeni uri 200 paketov, približno 200 sekund, torej približno 5,6 odstotka.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Adverti tretje noči:&lt;/strong&gt; 356 paketov v 27 minutah, približno 404 do 416 sekund, torej približno 11 odstotkov ure, v najhujših desetih minutah celo okoli 37 odstotkov oddajnega časa.&lt;/li&gt;

&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;To je ocena, ne meritev: paketi, ki jih noben Observer ni slišal, manjkajo, resnični oddajni čas je torej lahko višji. Če je oddajalo več naprav, je bila vsaka posamezna pod mejo. Obe poplavi sporočil sta tako ostali pod 10 odstotki. Adverti so bili nad mejo, če jih je oddajala ena sama naprava.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Moj sklep: omrežje Repeaterjev mora svojo odpornost ustvariti samo. Urad pri tem komaj bo pomagal, razen če postane vprašanje uporabe frekvenc.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Kdo bere z nami in kdo obtožuje&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Več operaterjev je imelo občutek, da pošiljatelj bere z nami v skupini na Telegramu. Dokazati tega ne more nihče, v odprti skupini pa tako ali tako nikogar ni mogoče izključiti.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Tu mi je pomembna ena točka: obtoževanja, neposredna ali posredna, nimajo mesta niti v mesh omrežju niti v skupini. Vsak si lahko da katero koli ime naprave. Ime ne pove ničesar o tistem, ki stoji za njim.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Na javnem kanalu se je med drugim valom kljub temu zgodilo. Tam se je ugibalo, kdo stoji za sporočili, in skupino koroških radioamaterjev se je obtožilo pavšalno, zaradi naprave, za katero bi po imenu lahko stal radioamater. Kdo v resnici stoji za tem in ali ima kaj opraviti s poplavo, ne more reči nihče.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Pozneje so se v skupini spet pojavili namigi, tudi tu brez dokaza. Moj vtis je, da prihajajo od istega glasu.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Mislim, da je možno, da je ravno to cilj. Poplava, ki operaterje nahuska drug proti drugemu, škoduje bolj kot ta, ki samo požre oddajni čas.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;In v primeru nesreče?&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Vprašanje, ki se je v skupini po poplavi najglasneje postavljalo, je najbolj neprijetno. Operater je opozoril, da je MeshCore prej omrežje za prebivalstvo kot za reševalne službe. Če odpove mobilno omrežje, tako strah, število sporočil nenadoma naraste in omrežje je obremenjeno, povsem brez slabega namena.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Od 13. do 15. novembra na Koroškem poteka vaja zaščite pred nesrečami &lt;a href=&quot;https://www.5min.at/kaernten/5202610031418/sirenen-und-handy-warnung-so-lief-der-zivilschutz-probealarm-in-kaernten/&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;Combined Success&lt;/a&gt;, ki jo dežela Koroška in zvezna vojska prirejata od leta 2009. Kolikor vem, tokrat odigrava potres, radioamaterji pa posredujejo poročila na 2 m in 70 cm. MeshCore za zdaj ni predviden. Pri udeležencih sem se pozanimal in predlagal, naj ga v prihodnje upoštevajo.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Zame iz tega sledi: v omrežju bi morali vaditi, kako se v primeru nesreče oddaja, z določenimi kanali in jasnimi dogovori. Predlog iz skupine: z Repeaterjev odstraniti široke Scope (&lt;code&gt;*&lt;/code&gt;, Evropa, Avstrija) in delovati samo lokalno. Uporabil bi ga, takoj ko bi spet kaj nihalo. Uskladiti to na vseh Repeaterjih je pravo delo, in prav to bi morali vaditi, namesto da se tega učimo v primeru nesreče.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Test in kaj je pokazal&lt;/h2&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-image size-large&quot;&gt;&lt;img src=&quot;https://oeradio.at/wp-content/uploads/2026/11/carinthiamesh-flut-betreiber-comic-1024x576.webp&quot; alt=&quot;Stripovski kolaž: operaterji delajo na Repeaterjih, sončna celica in prenosniki z grafiko omrežja, v sredini prijazen robot s papirnatimi letali, večerno razpoloženje v gorah&quot; loading=&quot;lazy&quot;/&gt;&lt;figcaption class=&quot;wp-block-image__caption&quot;&gt;Poplava in ljudje za njo, ki omrežje ohranjajo pri življenju. Ustvarila umetna inteligenca, samo za ilustracijo.&lt;/figcaption&gt;&lt;/figure&gt;


&lt;p&gt;Te tri dni vidim kot test in končal se je dobro. Poplavo, lažna vozlišča in ponarejene poti je omrežje zlahka zdržalo, ostali promet je tekel naprej. Vsaj tako pomembno kot tehnika je bilo to, kar se je zgodilo med nami uporabniki MeshCore: hitro smo se uskladili, ne da bi moral kdo odločati. Ob koncu teh dni je eden od nas ugotovil, da držimo skupaj in sodelujemo. Temu je malo dodati. Pri nas sodeluje vsak, ki ima napravo, v društvu ali zasebno, in to je pravi obrambni zid. Sama tehnika bi tu pomagala malo.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Test je pokazal tudi, na čem bi morali delati: enotna minimalna obramba na vseh Repeaterjih, vadeni postopek za primer nesreče in več Observerjev, ki delijo podatke.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;In sredi vznemirjenja je v četrtek opoldne prišlo vprašanje iz skupine, ki je zvenelo povsem drugače: kaj menimo o Repeaterju pri Feldkirchnu, z neposredno vidljivostjo proti Magdalensbergu in navzgor proti Ossiachu? Odgovoril sem: dobra ideja, in vprašal, ali za to že obstaja lokacija ali je za zdaj samo ideja, in kaj bi bilo treba od opreme.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Omrežje raste naprej.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Kaj lahko odnesemo&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Postopek ob napadu v šestih korakih&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;

&lt;ol class=&quot;wp-block-list&quot;&gt;

&lt;li&gt;Stanje dokazati s štetji, brez vsebine sporočil.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;Obvestiti operaterje in začasno ničesar ne spreminjati.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;Minimalna obramba enotno na vseh Repeaterjih.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;Vstop časovno omejeno izklopiti (&lt;code&gt;set repeat off&lt;/code&gt;), če je treba.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;Zožiti vir, nagovoriti namesto pribiti na steber sramote.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;Nato dokumentirati.&lt;/li&gt;

&lt;/ol&gt;

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Kaj deluje in kaj ne&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;

&lt;ul class=&quot;wp-block-list&quot;&gt;

&lt;li&gt;Zasebni kanal ščiti vsebino, ne pa pred poplavo.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;Scope razvršča, vendar ne ščiti, ker je kodo mogoče izračunati iz imena regije.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;Poti in moči sprejema so za lociranje samo namig, ne sled, še posebej ne pri ponarejenih glavah.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;Učinkovit je samo ukrep, ki omeji količino in doseg paketov Flood. V primeru nesreče je to časovno omejen izklop posredovanja na vstopni točki, s ceno, da vsi drugi tam ostanejo zunaj.&lt;/li&gt;

&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Poziv&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;

&lt;ul class=&quot;wp-block-list&quot;&gt;

&lt;li&gt;Drugih imen ne brati kot razlog za sum in nikjer ne obtoževati brez dokaza.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Omrežje ne pripada nikomur samemu. Živi od dogovorov skupnosti, na primer pri poimenovanju naprav. Kdor sodeluje, jih spoštuje in omrežja ne prikazuje kot svojega.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;Repeaterje konfigurirati enotno in stanje strojne programske opreme držati vidno.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;Upravljati lastne Observerje in deliti podatke: kdor beleži pakete, lahko pozneje dokaže, kaj se je zgodilo.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;Kdor se drži oddajne moči in duty cycla, ravna znotraj pravil, pa lahko omrežje kljub temu trpi. Zato so potrebni dogovori.&lt;/li&gt;

&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;Lep pozdrav, Michi&lt;/p&gt;

&lt;hr class=&quot;wp-block-separator has-alpha-channel-opacity&quot;/&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Opomba o transparentnosti&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Ta članek sem napisal in preveril s podporo umetne inteligence (Claude, Anthropic) na podlagi mojih analiz in opažanj iz skupine operaterjev. Vse številke so izračunane iz paketov javnega zemljevida (map.carinthiamesh.com), ne izmerjene na radijski zvezi, oddajni časi so ocene ob navedenih predpostavkah. Prispevek ne vsebuje vsebin sporočil, ključev ali položajev zasebnih oseb. Kdo stoji za sporočili in lažnimi vozlišči, ni znano. Obe naslovni sliki je ustvarila umetna inteligenca in sta samo za ilustracijo. Popravke in dopolnitve z veseljem sprejmem na &lt;a href=&quot;mailto:kontakt@oeradio.at&quot;&gt;kontakt@oeradio.at&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Der Beitrag &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/meshcore-koroska-tri-dni-spama-848-sporocil/&quot;&gt;Omrežje je zdržalo: tri dni spama v koroškem omrežju MeshCore&lt;/a&gt; erschien zuerst auf &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl&quot;&gt;OERadio&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</content:encoded><dc:creator>Michael | OE8YML</dc:creator><category>Mesh omrežja</category><category>Tehnologija</category></item><item><title>Reticulum in RNode: tako začneš v šifriranem omrežju LoRa Mesh, iščemo pa tudi sopotnike</title><link>https://oeradio.at/sl/reticulum-in-rnode-zacetek-sifrirano-lora-mesh-pridruzi-se/</link><guid isPermaLink="false">https://oeradio.at/?p=90848</guid><description>&lt;p&gt;Klepet, datoteke, majhne spletne strani, Wikipedija in glasovni klici, šifrirano in brez interneta: Reticulum je gradbeni komplet za mesh omrežja. OE8YML ga zdaj preizkuša in pokaže, kako začeš.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Der Beitrag &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/reticulum-in-rnode-zacetek-sifrirano-lora-mesh-pridruzi-se/&quot;&gt;Reticulum in RNode: tako začneš v šifriranem omrežju LoRa Mesh, iščemo pa tudi sopotnike&lt;/a&gt; erschien zuerst auf &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl&quot;&gt;OERadio&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</description><pubDate>Mon, 09 Nov 2026 12:30:00 GMT</pubDate><content:encoded>&lt;p&gt;Predstavljaj si omrežje, v katerem &lt;strong&gt;šifrirano pošiljaš sporočila, slike in datoteke&lt;/strong&gt;, odpiraš &lt;strong&gt;majhne spletne strani&lt;/strong&gt;, celo vodiš &lt;strong&gt;glasovne klice&lt;/strong&gt;, in to vse &lt;strong&gt;brez mobilnega omrežja in brez interneta&lt;/strong&gt;, samo prek 25-evrskega radijskega modula z anteno. To je zamisel, ki stoji za &lt;strong&gt;Reticulum&lt;/strong&gt;. Ni še eno klepetalno omrežje LoRa kot MeshCore ali Meshtastic, ampak &lt;strong&gt;omrežni sklad&lt;/strong&gt;: osnova, na kateri gradijo klepet, prenos datotek, strani, govor in več, in ki enako uporablja LoRa, WLAN, internetne tunele in packet radio.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;OE8YML zdaj eksperimentira z njim.&lt;/strong&gt; Prvi RNode stoji na pisalni mizi, Sideband teče in preizkušamo korak za korakom. Ta članek je navodilo za vse, ki bi radi sodelovali. Meritve s Koroške bomo dodali, ko jih bomo imeli. Vse, česar nismo sami preverili, je v besedilu označeno.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Kaj vse je mogoče početi?&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Reticulum je gradbeni komplet. Tukaj je naštetih nekaj stvari, ki jih že danes zmore, vsaka s potjo do cilja. Imena programov so iz &lt;a href=&quot;https://reticulum.network/manual/software.html&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;uradnega seznama programov&lt;/a&gt;. Kar smo sami preizkusili, je zraven navedeno, ostalo je po dokumentaciji.&lt;/p&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-image size-large&quot;&gt;&lt;img src=&quot;https://oeradio.at/media/reticulum-meshchat-screenshot.png&quot; alt=&quot;Posnetek zaslona programa Reticulum MeshChat s seznamom sporočil, objavami (announces) in potekom klepeta&quot; loading=&quot;lazy&quot;/&gt;&lt;figcaption class=&quot;wp-block-image__caption&quot;&gt;Reticulum MeshChat v namiznem oknu: klepet prek LXMF, ob njem objave (announces) drugih vozlišč, telefonska funkcija in dostop do strani Nomad. Posnetek zaslona: Liam Cottle, iz &lt;a href=&quot;https://github.com/liamcottle/reticulum-meshchat&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;repozitorija na GitHubu&lt;/a&gt; (licenca MIT).&lt;/figcaption&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;h3 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Šifriran klepet, tudi brez povezave&lt;/h3&gt;

&lt;p&gt;To je vstopna točka. Vsak udeleženec dobi &lt;strong&gt;naslov&lt;/strong&gt; (kriptografski hash, kakor e-poštni naslov brez ponudnika). Naslov daš sogovorniku in že si lahko pišeta s šifriranjem od konca do konca, prek LoRa, WLAN ali interneta. Programi za to:&lt;/p&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Sideband&lt;/strong&gt; (Android, Linux, macOS, Windows): standardni odjemalec s klepetom, prilogami in govorom.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Columba&lt;/strong&gt; (samo Android): mlajši in hitro rastoč, s klepetom, klici, lokacijo in zemljevidi brez povezave.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Reticulum MeshChat&lt;/strong&gt; (namizje, brskalniški vmesnik): za pisalno mizo.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;NomadNet&lt;/strong&gt; (terminal): za vse, ki raje delajo v konzoli.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;Takole začneš: namesti program, pokaži si naslov, izmenjaj ga s kom, ki ga poznaš, pošlji sporočilo. Odjemalci se med seboj razumejo. Kako natančno se imenujejo menuji v Sidebandu, bomo dopolnili po svojem preizkusu.&lt;/p&gt;

&lt;h3 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Sporočila, ki prispejo, tudi ko si brez povezave&lt;/h3&gt;

&lt;p&gt;Če sogovornik trenutno ni dosegljiv, lahko &lt;strong&gt;Propagation Node&lt;/strong&gt; sporočilo shrani in ga kasneje dostavi (store and forward). Za to na računalniku ali Raspberry Pi teče program &lt;code&gt;lxmd&lt;/code&gt;, ki pride s paketom Python &lt;code&gt;lxmf&lt;/code&gt;. Po dokumentaciji je to pot do »e-pošte v meshu«. Nismo je še postavili.&lt;/p&gt;

&lt;h3 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Majhne spletne strani v meshu: strani Nomad&lt;/h3&gt;

&lt;p&gt;Z &lt;strong&gt;NomadNet&lt;/strong&gt; upravljaš vozlišče, ki servira besedilne strani (v preprosti označevalni obliki, &lt;em&gt;Micron&lt;/em&gt;), ki jih drugi odpirajo. To je mini splet, ki deluje tudi prek čistih povezav LoRa. Primeri: oglasna deska za lokalno društvo, vremenski podatki, wiki. Kdor hoče kaj spektakularnega, naj pogleda &lt;a href=&quot;https://github.com/RFnexus/Retipedia&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;Retipedia&lt;/a&gt;, ki vsebine Wikipedije ponuja prek NomadNet. Za ogled je na voljo video Simona Phillipsa:&lt;/p&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio&quot; style=&quot;margin:0 0 1.2em;&quot;&gt;
&lt;div class=&quot;wp-block-embed__wrapper&quot;&gt;
&lt;iframe src=&quot;https://www.youtube-nocookie.com/embed/5Fgr1WBktQw&quot; title=&quot;Viewing and serving Pages via LoRa Radio Nodes on Reticulum Meshchat and Nomadnet (Simon Phillips)&quot; allow=&quot;accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share&quot; referrerpolicy=&quot;strict-origin-when-cross-origin&quot; allowfullscreen&gt;&lt;/iframe&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;figcaption class=&quot;wp-element-caption&quot;&gt;»Viewing and serving Pages via LoRa Radio Nodes on Reticulum Meshchat and Nomadnet« Simona Phillipsa (angleško, YouTube). Videa nismo pregledali, vsebino poznamo samo iz naslova.&lt;/figcaption&gt;
&lt;/figure&gt;

&lt;h3 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Pošiljanje datotek in slik&lt;/h3&gt;

&lt;p&gt;Sideband in MeshChat pošiljata priloge. Za datoteke v ukazni vrstici obstaja &lt;code&gt;rncp&lt;/code&gt;, »Reticulum copy«: datoteko pošlješ na naslov, na drugi strani pa čaka &lt;code&gt;rncp&lt;/code&gt; v sprejemnem načinu. Natančno sintakso pokaže &lt;code&gt;rncp --help&lt;/code&gt;, mi je še nismo preizkusili. Prek LoRa je to zelo počasno, pri pasovni širini 125 kHz je odvisno od spreading faktorja med približno 0,3 in 5,5 kbit/s (lastni izračun). Fotografijo v polni velikosti raje pošlji prek WLAN ali internetnega tunela.&lt;/p&gt;

&lt;h3 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Glasovni klici in skupine&lt;/h3&gt;

&lt;p&gt;Projekt &lt;strong&gt;LXST&lt;/strong&gt; prinaša govor v mesh. Sem spadata &lt;code&gt;rnphone&lt;/code&gt; (telefon za konzolo) in &lt;strong&gt;Partyline&lt;/strong&gt;, nekakšen skupinski govorni kanal. Sideband, Columba in MeshChat prikazujejo telefonski del. Za skupinski klepet obstaja &lt;strong&gt;RRC&lt;/strong&gt; (Reticulum Relay Chat) s središčem &lt;code&gt;rrcd&lt;/code&gt;. Kako dobro je govor primeren za ozkopasovni LoRa, nismo preverili. Na povezavah prek WLAN in interneta ni težav.&lt;/p&gt;

&lt;h3 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Za tiste, ki radi tuhtajo in brkljajo&lt;/h3&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;&lt;strong&gt;&lt;code&gt;rnsh&lt;/code&gt;&lt;/strong&gt;: oddaljena lupina, podobna SSH, za ozkopasovne povezave, da lahko vzdržuješ Raspberry Pi na hribu. Projekt je po GitHubu arhiviran, nismo preverili, kako je medtem vključen v jedro.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;&lt;code&gt;rngit&lt;/code&gt;&lt;/strong&gt;: Git prek Reticulum, torej repozitoriji kode v meshu.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Boti z LXMFy:&lt;/strong&gt; ogrodje za bote, ki odgovarjajo na sporočila, po seznamu programov tudi s Home Assistantom. Mogoče so statusne poizvedbe za senzorje ali repetitorje.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Vozlišča za samogradnjo:&lt;/strong&gt; &lt;a href=&quot;https://github.com/varna9000/micropython-reticulum&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;µReticulum&lt;/a&gt; je različica MicroPython za majhne plošče, kot je RP2040 (po opisu združljiva z izvirnikom).&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Mostovi med radijskimi otoki:&lt;/strong&gt; več omrežij LoRa je mogoče povezati prek TCP, I2P ali interneta. Iz tiska je znana povezava med Florido in Venezuelo (po Notebookcheck, april 2026, članka nismo sami prebrali).&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Packet radio in kratki valovi:&lt;/strong&gt; Reticulum pozna vmesnika KISS in AX.25. Hackaday je julija 2026 poročal o Reticulum na kratkih valovih v umetno anteno, ker šifriranje na amaterskih pasovih ni dovoljeno.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;Na zemljevidu &lt;a href=&quot;https://rmap.world&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;rmap.world&lt;/a&gt; je bilo ob našem raziskovanju 846 vozlišč, od tega 321 prek LoRa. Zemljevid je prostovoljen in šteje premalo. Vozlišča v Avstriji ali na območju DACH tam nismo našli, kar pa pomeni samo, da je nismo našli.&lt;/p&gt;

&lt;h3 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Gradnja lastnih aplikacij&lt;/h3&gt;

&lt;p&gt;Prava privlačnost: Reticulum je sklad s &lt;strong&gt;programskim vmesnikom&lt;/strong&gt;. Sideband, NomadNet in drugi programi so samo aplikacije na njem, ti pa lahko zgradiš svoje, ne da bi se ukvarjal s šifriranjem, usmerjanjem ali radijsko strojno opremo. Uradni vmesnik za Python po &lt;a href=&quot;https://reticulum.network/manual/examples.html&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;priročniku&lt;/a&gt; med drugim ponuja te gradnike:&lt;/p&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Identity in Destination:&lt;/strong&gt; tvoja identiteta in cilj, ki ga lahko nagovarjajo drugi. Iz tega nastane naslov.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Announce:&lt;/strong&gt; cilj objaviš v omrežju, po želji z dodatnimi podatki.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Link:&lt;/strong&gt; šifrirana povezava, prek katere obe strani izmenjujeta podatke.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Requests in Responses:&lt;/strong&gt; zahteva in odgovor prek povezave, kakor pri majhnem spletnem API-ju.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Channel in Buffer:&lt;/strong&gt; strukturirana sporočila in podatkovni tokovi med dvema udeležencema.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Resource:&lt;/strong&gt; zanesljiv prenos večjih količin podatkov in datotek. Vzorčni program »Filetransfer« prikazuje datotečni strežnik z odjemalcem.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;Najmanjši primer iz priročnika (»Minimal«) zažene Reticulum, ustvari identiteto in cilj ter ob pritisku tipke pošlje announce. Jedro izgleda takole:&lt;/p&gt;

&lt;pre class=&quot;wp-block-code&quot;&gt;&lt;code&gt;reticulum = RNS.Reticulum(configpath)
identity = RNS.Identity()
destination = RNS.Destination(
    identity,
    RNS.Destination.IN,
    RNS.Destination.SINGLE,
    APP_NAME,
    &quot;minimalsample&quot;
)
destination.set_proof_strategy(RNS.Destination.PROVE_ALL)&lt;/code&gt;&lt;/pre&gt;

&lt;p&gt;Dokončani primeri (Minimal, Announce, Echo, Link, Request, Channel, Buffer, Filetransfer) ležijo kot posamezne datoteke v mapi &lt;code&gt;Examples/&lt;/code&gt; &lt;a href=&quot;https://github.com/markqvist/Reticulum&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;repozitorija Reticulum&lt;/a&gt;. Še jih nismo zagnali, primer kode je iz priročnika. Dober začetek bi bil zagnati &lt;code&gt;Echo.py&lt;/code&gt; in preizkusiti med dvema računalnikoma.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zamisli za radioamaterje:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Statusni bot&lt;/strong&gt; za repetitor, vremensko postajo ali sončni sistem, ki odgovarja na sporočila (»Napetost?«, »Temperatura?«). Za to obstajajo tudi pripravljena ogrodja za bote, kot je LXMFy.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Razdeljevalnik spotov&lt;/strong&gt; za SOTA, POTA ali sporočila DX clusterja, ki kratka sporočila pošilja naročnikom v meshu.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Obrazec za poročanje v radiu za nujne primere:&lt;/strong&gt; kratka, strukturirana sporočila (kraj, stanje, potreba) centrali, tudi ko mobilno omrežje in internet odpovesta.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Sinhronizacija dnevnika ali datotek&lt;/strong&gt; med dvema postajama prek povezave.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Razdeljevanje lokacije&lt;/strong&gt; za skupine na terenu, podobno kot pri Meshtasticu.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Na kaj moraš paziti:&lt;/strong&gt; Aplikacija, ki dobro teče prek WLAN, je lahko prek LoRa neuporabna. Načrtuj z nekaj sto bajti na sporočilo in preračunaj čas oddajanja (pri enoodstotnem delovnem ciklu je to 36 sekund na uro). Licenca Reticulum pa velja tudi za to, kar zgradiš nanjo: ni dovoljena uporaba v sistemih, ki lahko ljudem namerno škodijo, in ne za učenje umetne inteligence. Kdor zgradi aplikacijo, nam lahko piše, z veseljem jo predstavimo tukaj.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Kaj je Reticulum in kaj je RNode?&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Reticulum (RNS) je omrežni sklad Marka Qvista. Najpomembnejše lastnosti po &lt;a href=&quot;https://reticulum.network/manual/&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;priročniku&lt;/a&gt;:&lt;/p&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Vedno šifrirano.&lt;/strong&gt; Naslovi so kriptografski hashi, paketi ne nosijo naslova pošiljatelja.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Neodvisno od medija.&lt;/strong&gt; Isto omrežje teče prek LoRa, WLAN, internetnih tunelov ali kabla.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Brez osrednje infrastrukture.&lt;/strong&gt; Kdor hoče, upravlja vozlišče, vendar ni strežnika, ki bi vse držal skupaj.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Ni končne naprave.&lt;/strong&gt; &lt;strong&gt;RNode&lt;/strong&gt; je samo modem LoRa. Inteligenca teče na računalniku, Raspberry Pi ali telefonu.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;Trenutna različica je &lt;strong&gt;RNS 1.6.0 z dne 7. novembra 2026&lt;/strong&gt;. Obsežen uvod od samega razvijalca najdeš na koncu članka kot predavanje z 38C3.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Kaj potrebuješ&lt;/h2&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-image size-large&quot;&gt;&lt;img src=&quot;https://oeradio.at/media/reticulum-rnode-heltec-seitenansicht.jpg&quot; alt=&quot;Zeleno ohišje z zaslonom OLED in privito anteno 868 MHz na zvezdišču USB&quot; loading=&quot;lazy&quot;/&gt;&lt;figcaption class=&quot;wp-block-image__caption&quot;&gt;Preizkusni RNode OE8YML: plošča Heltec v ohišju, z zaslonom OLED in anteno 868 MHz. Foto: Michael, OE8YML.&lt;/figcaption&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Ploščo LoRa v ustrezni frekvenčni različici.&lt;/strong&gt; Po vdelani programski opremi RNode so podprte na primer Heltec V3, V4 in T114, LilyGO T-Beam, T-Deck in T-Echo ter RAK4631. En sam cenovni vir (Metrum, september 2025) navaja okoli 25 evrov za Heltec V3, 35 do 45 za T-Beam in 55 do 70 za T-Echo. Trenutnih cen pri avstrijskih trgovcih nismo preverjali.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Ustrezno anteno.&lt;/strong&gt; Plošče brez antene ne oddajaj, saj lahko poškoduješ končno stopnjo.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Računalnik ali telefon&lt;/strong&gt; s povezavo do plošče prek USB, Bluetooth ali WLAN.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;Mi preizkušamo na 868 MHz. Kdor želi preizkusiti območje 433 MHz, kupi različico plošče za 433 MHz. Več o tem v razdelku »Pravne zadeve« na koncu.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Začetek v šestih korakih&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Vsi ukazi so iz dokumentacije (&lt;a href=&quot;https://reticulum.network/manual/&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;priročnik Reticulum&lt;/a&gt;) in iz naše lastne nastavitve. Kjer česa nismo sami videli, je to zapisano.&lt;/p&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio&quot; style=&quot;margin:0 0 1.2em;&quot;&gt;
&lt;div class=&quot;wp-block-embed__wrapper&quot;&gt;
&lt;iframe src=&quot;https://www.youtube-nocookie.com/embed/aBt56UpaQ0E&quot; title=&quot;How to get started with Reticulum and RNode (Andy Kirby)&quot; allow=&quot;accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share&quot; referrerpolicy=&quot;strict-origin-when-cross-origin&quot; allowfullscreen&gt;&lt;/iframe&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;figcaption class=&quot;wp-element-caption&quot;&gt;Za uvod: »How to get started with Reticulum and RNode« Andyja Kirbyja (angleško, video na YouTubu). Po &lt;a href=&quot;https://circuitdigest.com/node/23466&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;Circuit Digest&lt;/a&gt; prikazuje sestavo RNode na Heltec LoRa32 V3, flashanje z spletnim flasherjem in nastavitev Sidebanda. Videa nismo sami pregledali. Opozorila o frekvenci in oddajni moči v tem članku veljajo za Avstrijo in imajo prednost.&lt;/figcaption&gt;
&lt;/figure&gt;

&lt;h3 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;1. Pripravi računalnik&lt;/h3&gt;

&lt;p&gt;Dovolj sta Python 3 in pip. Najbolje v virtualnem okolju:&lt;/p&gt;

&lt;pre class=&quot;wp-block-code&quot;&gt;&lt;code&gt;python3 -m venv ~/reticulum
~/reticulum/bin/pip install rns --upgrade&lt;/code&gt;&lt;/pre&gt;

&lt;p&gt;V Linuxu poleg tega potrebuješ dostop do serijskega vmesnika (skupina &lt;code&gt;dialout&lt;/code&gt;).&lt;/p&gt;

&lt;h3 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;2. Flashaj RNode&lt;/h3&gt;

&lt;p&gt;Uradna pot je orodje &lt;code&gt;rnodeconf&lt;/code&gt; iz paketa Reticulum:&lt;/p&gt;

&lt;pre class=&quot;wp-block-code&quot;&gt;&lt;code&gt;~/reticulum/bin/rnodeconf --autoinstall&lt;/code&gt;&lt;/pre&gt;

&lt;p&gt;Vpraša po plošči in pasu. Izberi svojo ploščo in ustrezen pas (868/915 MHz). Nato z &lt;code&gt;rnodeconf --info&lt;/code&gt; preveriš, ali model, pas in vdelana programska oprema ustrezajo. Kot alternativa obstaja spletni flasher &lt;a href=&quot;https://liamcottle.github.io/rnode-flasher/&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;Liama Cottla&lt;/a&gt; v brskalniku Chromium. Znani napaki tam sta »Hardware Failure« in »Firmware Corrupt«.&lt;/p&gt;

&lt;h3 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;3. Neobvezno: RNode v WLAN&lt;/h3&gt;

&lt;p&gt;Z &lt;code&gt;rnodeconf -w STATION --ssid &amp;lt;Name&amp;gt; --psk &amp;lt;Passwort&amp;gt;&lt;/code&gt; se RNode poveže z domačim WLAN (iz pomoči &lt;code&gt;rnodeconf&lt;/code&gt; v različici 1.6.0). Potem kabla USB ne potrebuješ več, v konfiguraciji Reticulum je kot vrata navedeno &lt;code&gt;tcp://&amp;lt;IP des RNode&amp;gt;&lt;/code&gt;. Geslo pri tem ukazu pristane v ukazni vrstici in s tem v zgodovini, zato ga raje ne vnašaj v klepet. Ali RNode po tem potrebuje ponovni zagon in ali vse deluje na vseh ploščah, še nismo dokončno preverili.&lt;/p&gt;

&lt;h3 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;4. Nastavi Reticulum&lt;/h3&gt;

&lt;p&gt;Konfiguracija je v &lt;code&gt;~/.reticulum/config&lt;/code&gt;. Radijski vmesnik vpišemo, a ga najprej pustimo na &lt;code&gt;enabled = no&lt;/code&gt;:&lt;/p&gt;

&lt;pre class=&quot;wp-block-code&quot;&gt;&lt;code&gt;[[RNode LoRa Interface]]
  type = RNodeInterface
  enabled = no
  port = /dev/ttyUSB0
  frequency = 869850000
  bandwidth = 125000
  txpower = 7
  spreadingfactor = 8
  codingrate = 5
  airtime_limit_long = 1
  airtime_limit_short = 33&lt;/code&gt;&lt;/pre&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;&lt;code&gt;frequency = 869850000&lt;/code&gt; je namenoma stran od frekvenc MeshCore in Meshtastic, več o tem v naslednjem razdelku. Primera iz dokumentacije z 867,2 MHz ne uporabljamo.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;code&gt;airtime_limit_long = 1&lt;/code&gt; omeji oddajni čas na en odstotek. Primer iz dokumentacije navaja 1,5, kar bi bilo preveč.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;code&gt;txpower&lt;/code&gt; namenoma nizek. Ali nastavitev pri Heltec V4 opisuje moč na čipu ali na priključku, je odprto. Izmeri ali preberi v podatkovnem listu, preden povečaš.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;h3 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;5. Namesti Sideband&lt;/h3&gt;

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sideband&lt;/strong&gt; je standardni odjemalec za klepet (LXMF) v Androidu, Linuxu, macOS in Windows. Izdaje po README izhajajo prek PyPI, mi smo ga v Linuxu namestili takole:&lt;/p&gt;

&lt;pre class=&quot;wp-block-code&quot;&gt;&lt;code&gt;python3 -m venv ~/sideband/.venv
~/sideband/.venv/bin/pip install sbapp
~/sideband/.venv/bin/sideband&lt;/code&gt;&lt;/pre&gt;

&lt;p&gt;Ob prvem zagonu so nam v Arch Linuxu manjkali &lt;code&gt;xclip&lt;/code&gt; in &lt;code&gt;xrandr&lt;/code&gt; za odložišče in skaliranje, kljub temu teče. V Windowsu še nismo preizkusili. V Play Store in na F-Droid Sidebanda po raziskavi ni, prenesi ga s strani projekta.&lt;/p&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio&quot; style=&quot;margin:0 0 1.2em;&quot;&gt;
&lt;div class=&quot;wp-block-embed__wrapper&quot;&gt;
&lt;iframe src=&quot;https://www.youtube-nocookie.com/embed/FrTnSp-hsyI&quot; title=&quot;How To Pair RNode With Sideband (GhostStrats)&quot; allow=&quot;accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share&quot; referrerpolicy=&quot;strict-origin-when-cross-origin&quot; allowfullscreen&gt;&lt;/iframe&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;figcaption class=&quot;wp-element-caption&quot;&gt;»How To Pair RNode With Sideband« avtorja GhostStrats, 4. del serije o nastavitvi (angleško, YouTube). Videa nismo pregledali, vsebino poznamo samo iz naslova in opisa.&lt;/figcaption&gt;
&lt;/figure&gt;

&lt;h3 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;6. Najprej preizkus brez radia, potem na pas&lt;/h3&gt;

&lt;p&gt;Najprej poveži Sideband &lt;strong&gt;samo prek interneta&lt;/strong&gt; (prehod TCP iz priročnika, naslov in ali še deluje, preveriš sam). To je čista komunikacija IP in pravno nekritična, aplikacijo pa pri tem spoznaš. Šele potem pri RNodeInterface nastaviš &lt;code&gt;enabled = yes&lt;/code&gt;, zaženeš &lt;code&gt;rnsd&lt;/code&gt; in z &lt;code&gt;rnstatus&lt;/code&gt; preveriš, ali se vmesnik pojavi s frekvenco in stanjem. Kako natančno RNode vključiš v Sidebandu pod Hardware, še nismo korak za korakom dokumentirali. To bomo dopolnili po svojem preizkusu. Do takrat pomaga zgornji video.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Dodatni videi o nastavitvi od Simona Phillipsa (angleško, YouTube, jih nismo pregledali): &lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=D2sfkqeyQyg&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;Install and Configure Reticulum Network Stack RNS for RNode&lt;/a&gt; in &lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=Z4giFaW7X9c&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;Browse Reticulum Nomad Network Pages using LoRa Radio Link Only&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Obzirnost: MeshCore in Meshtastic nočemo motiti&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;V Avstriji in Evropi MeshCore in Meshtastic delujeta v podpasu &lt;strong&gt;869,4 do 869,65 MHz&lt;/strong&gt;, po rezultatih iskanja s standardom EU pri okoli 869,525 MHz in deloma s pasovno širino 250 kHz. Tam je že tako gneča, v koroškem omrežju (glej &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/meshcore-radio-brez-mobilnega-omrezja-pridruzi-se/&quot;&gt;MeshCore: radio brez mobilnega omrežja&lt;/a&gt;) je v uporabi veliko vozlišč. Delovni cikel ščiti samo lasten časovni proračun, ne pred trki. Signali LoRa z enako pasovno širino in enakim spreading faktorjem se močno motijo med seboj. Zato naša pravila za preizkus:&lt;/p&gt;

&lt;ol&gt;&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Ne na frekvence mesh omrežij.&lt;/strong&gt; Preizkušamo v podpasu 869,7 do 870 MHz, na primer na 869,850 MHz s pasovno širino 125 kHz.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Najprej poslušaj, potem oddajaj.&lt;/strong&gt; S SDR in OpenWebRX+ vidiš, kaj se dogaja na pasu. Kako to deluje, piše v &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/branje-lora-mesh-paketov-z-openwebrx-plus/&quot;&gt;Branje paketov LoRa Mesh z OpenWebRX+&lt;/a&gt;.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Nobenega transportnega vozlišča z internetnimi announces na radijskem vmesniku.&lt;/strong&gt; Sicer na radijsko zvezo trajno teče promet iz interneta.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Kratki preizkusi, beleži airtime.&lt;/strong&gt; Kdor pozna svoj oddajni čas, ga zna tudi omejiti.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Nobenih repetitorjev ali stalnih postaj&lt;/strong&gt;, dokler ne vemo, kako se omrežje obnaša.&lt;/li&gt;
&lt;/ol&gt;

&lt;p&gt;Ali je ta podpas v vaši regiji res prost, ne vemo. To mora vsak preveriti na kraju samem. In ali RNode in sosednja omrežja uporabljajo isto sinhronizacijsko besedo LoRa (sync word), nismo preverili.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Iskreni minusi&lt;/h2&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Počasno.&lt;/strong&gt; Pri pasovni širini 125 kHz in CR 4/5 naš izračun da približno 5,5 kbit/s pri SF7 in 0,29 kbit/s pri SF12. Announce s 167 bajti potrebuje pri SF8 približno 0,6 sekunde oddajnega časa. Pri enoodstotnem delovnem ciklu se tako na uro prilega samo približno 55 do 60 takih paketov (lasten izračun, bomo še merili).&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Zahtevnejše kot MeshCore ali Meshtastic.&lt;/strong&gt; Je omrežni sklad, ne naprava z zaslonom. Zato pa zmore več.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Majhna baza uporabnikov&lt;/strong&gt; v nemško govorečem prostoru, malo dokumentacije v nemščini. To želimo s tem člankom spremeniti.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Licenca:&lt;/strong&gt; Reticulum je pod MIT z dvema dodatnima klavzulama (ni dovoljena uporaba v sistemih, ki lahko ljudem namerno škodijo, in ne za učenje umetne inteligence). To ni licenca odprte kode, skladna z OSI. Za hobi radioamaterje je to v praksi nekritično, pravno svetovanje pa ni. Sideband je pod CC BY-NC-SA 4.0.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Razvoj ene osebe.&lt;/strong&gt; Repozitorij na GitHubu je samo zrcalo. Po blogu razvijalca je bilo financiranje polnega razvoja tema že maja 2025, konec decembra 2025 pa je ukinil svojo spletno stran unsigned.io. Razvoj po PyPI teče naprej (1.6.0 z dne 7. novembra 2026), vendar je to tveganje za večje omrežje.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Pridruži se!&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Mesh živi od vozlišč. OE8YML zdaj preizkuša, ali je Reticulum na LoRa v Avstriji smiselno uporaben, za to pa potrebujemo vas:&lt;/p&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Imaš ploščo Heltec, T-Beam ali RAK?&lt;/strong&gt; Flashaj jo po zgornjih navodilih in preizkušaj z nami.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Imaš SDR?&lt;/strong&gt; Poglej, kaj se dogaja na 869,7 do 870 MHz pri tebi, in nam sporoči, ali je pas prost.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Poznaš vozlišča Reticulum v Avstriji?&lt;/strong&gt; Potem se javi, da lahko naredimo seznam.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Bi rad pozneje preizkušal zveze?&lt;/strong&gt; Piši nam svojo lokacijo (približno, dovolj je kraj) in kakšno strojno opremo imaš.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;Piši nam na &lt;a href=&quot;mailto:kontakt@oeradio.at&quot;&gt;kontakt@oeradio.at&lt;/a&gt; s krajem, strojno opremo, frekvenco in, če želiš, RSSI in SNR. Ko bomo imeli dovolj odzivov, bomo objavili rezultate in seznam lokacij. In še enkrat prošnja: &lt;strong&gt;Bodite obzirni do obstoječih mesh omrežij.&lt;/strong&gt; Kdor posluša, preden odda, nikomur ne škodi.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Pravne zadeve na kratko&lt;/h2&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Brez licence, brez klicnega znaka:&lt;/strong&gt; Preizkušamo na frekvencah SRD (Short Range Devices) in ne v amaterski službi. Meje izhajajo iz sklepa EU 2022/180 (različica iz uradnega lista, ki jo gosti tudi RTR), na katerega se sklicuje uredba o uporabi frekvenc. Ali pozneje spremenjeni sklep 2025/105 kaj spreminja, nismo prebrali.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;868 MHz:&lt;/strong&gt; V podpasu 869,7 do 870 MHz je dovoljenih 25 mW ERP pri 1 % delovnem ciklu (36 sekund oddajnega časa na uro), v 869,4 do 869,65 MHz 500 mW pri 10 %. Antena šteje k ERP. Hobi plošče zmorejo že iz tovarne bistveno več, zato oddajno moč namenoma nastavi nizko.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;70 cm kot pas ISM (433 MHz):&lt;/strong&gt; V območju 433,05 do 434,79 MHz je dovoljenih 10 mW ERP pri 10 % delovnem ciklu. To je sredi amaterskega pasu 70 cm, a kdor tam oddaja kot naprava ISM, ni radioamater in ne potrebuje klicnega znaka. Prednost: veliko plošč obstaja v različici za 433 MHz, razširjanje je nekoliko boljše. Slabost: samo 10 mW, in radioamaterji uporabljamo iste frekvence. Tega nismo sami preizkusili.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Ne v amaterski službi:&lt;/strong&gt; Reticulum vedno šifrira. TKG 2021 § 147 v amaterski službi zahteva »odprt jezik«, uredba o amaterski radijski službi (§ 20 odst. 5) prepoveduje naprave, ki omejujejo razumljivost. To je naše branje, uradnega mnenja nimamo. V dvomu vprašaj RTR. To ni pravno svetovanje.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Za nadaljnji ogled in branje&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Obsežen uvod od samega razvijalca je na voljo kot predavanje z 38C3 (december 2024, 43 minut, licenca CC BY 4.0):&lt;/p&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-embed is-type-video wp-block-embed-media-ccc-de wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio&quot; style=&quot;margin:0 0 1.2em;&quot;&gt;
&lt;div class=&quot;wp-block-embed__wrapper&quot; style=&quot;position:relative;padding-top:56.25%;&quot;&gt;
&lt;iframe src=&quot;https://media.ccc.de/v/38c3-reticulum-unstoppable-networks-for-the-people/oembed&quot; title=&quot;Reticulum: Unstoppable Networks for The People (38C3)&quot; loading=&quot;lazy&quot; style=&quot;position:absolute;inset:0;width:100%;height:100%;border:0;&quot; allow=&quot;fullscreen&quot; allowfullscreen&gt;&lt;/iframe&gt;
&lt;/div&gt;
&lt;figcaption class=&quot;wp-element-caption&quot;&gt;»Reticulum: Unstoppable Networks for The People«, predavanje Marka Qvista na 38C3, &lt;a href=&quot;https://media.ccc.de/v/38c3-reticulum-unstoppable-networks-for-the-people&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;media.ccc.de&lt;/a&gt; (CC BY 4.0). Angleško, z nemško zvočno sled.&lt;/figcaption&gt;
&lt;/figure&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/meshcore-radio-brez-mobilnega-omrezja-pridruzi-se/&quot;&gt;MeshCore: radio brez mobilnega omrežja&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/meshcom-vs-meshtastic-lora-mesh-omrezja-za-radioamaterje/&quot;&gt;MeshCom proti Meshtastic&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/meshtastic-v-praksi-sporocanje-brez-omrezja-z-lora-mesh/&quot;&gt;Meshtastic v praksi&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/branje-lora-mesh-paketov-z-openwebrx-plus/&quot;&gt;Branje paketov LoRa Mesh z OpenWebRX+&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://reticulum.network/manual/&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;Priročnik Reticulum&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://github.com/markqvist/RNode_Firmware&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;Vdelana programska oprema RNode na GitHubu&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;73, Michael OE8YML&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Der Beitrag &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/reticulum-in-rnode-zacetek-sifrirano-lora-mesh-pridruzi-se/&quot;&gt;Reticulum in RNode: tako začneš v šifriranem omrežju LoRa Mesh, iščemo pa tudi sopotnike&lt;/a&gt; erschien zuerst auf &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl&quot;&gt;OERadio&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</content:encoded><dc:creator>Michael | OE8YML</dc:creator><category>Brezlicenčni radio</category><category>Tehnologija</category></item><item><title>Hermes Lite 2 in Xiegu XPA125B: 100 W, preklop pasov in pot do postaje na daljavo</title><link>https://oeradio.at/sl/hermes-lite-2-in-xiegu-xpa125b-100-w-preklop-pasov-daljinska-postaja/</link><guid isPermaLink="false">https://oeradio.at/?p=90847</guid><description>&lt;p&gt;Hermes Lite 2 daje 5 W, Xiegu XPA125B iz tega naredi 100. Vod PTT je hitro ožičen, samodejni preklop pasov je pravo delo. Sergio, OE8CXC, prikazuje svojo postavitev z odvzemom signala na priključku DB1, vrednotilnim procesorjem in nizkim prepustom RC. Poleg tega: koliko stane veriga, kje so pasti in zakaj je postaja na daljavo predvsem vprašanje varnosti.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Der Beitrag &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/hermes-lite-2-in-xiegu-xpa125b-100-w-preklop-pasov-daljinska-postaja/&quot;&gt;Hermes Lite 2 in Xiegu XPA125B: 100 W, preklop pasov in pot do postaje na daljavo&lt;/a&gt; erschien zuerst auf &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl&quot;&gt;OERadio&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</description><pubDate>Sun, 08 Nov 2026 07:42:00 GMT</pubDate><content:encoded>&lt;p&gt;&lt;em&gt;Gostujoči prispevek Sergia, OE8CXC, z ozadjem raziskav uredništva. Sestava in vezje so Sergiova, cene, vire, pravne okvire in varnost je raziskalo uredništvo in jih ustrezno označilo.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;

&lt;hr class=&quot;wp-block-separator has-alpha-channel-opacity&quot;/&gt;

&lt;p&gt;Hermes Lite 2 (HL2) je odprt kratkovalovni SDR za okoli 270 ameriških dolarjev, ki zna tudi oddajati, vendar le s približno 5 W. Kdor želi več, potrebuje končno stopnjo. Xiegu XPA125B je zanjo očitna izbira: 100 W, vgrajen tuner, priročno ohišje. Vse skupaj je hitro zloženo, nato pa se začne tisto, o čemer govori ta prispevek: kako končna stopnja izve, na katerem pasu HL2 trenutno oddaja?&lt;/p&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-image size-large&quot;&gt;&lt;img src=&quot;https://oeradio.at/media/hl2-xpa125b-aufbau.jpg&quot; alt=&quot;Hermes Lite 2 v aluminijastem ohišju na Xiegu XPA125B, ob njem vrednotilna plošča, združljiva z Arduinom, s povezovalnimi kabli&quot; loading=&quot;lazy&quot;/&gt;&lt;figcaption class=&quot;wp-block-image__caption&quot;&gt;Preizkusna postavitev: HL2 stoji na XPA125B, ob njem vrednotilna plošča, ki podatek o pasu iz HL2 pripravi za končno stopnjo. Foto: Sergio, OE8CXC.&lt;/figcaption&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Sestavni deli in njihova cena&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;HL2 je SDR z neposrednim vzorčenjem, z pretvornikom AD9866 (12 bitov, 80 MHz), FPGA, ethernetom in 5-vatno končno stopnjo, razvit v projektu Hermes Lite Steva Haynala, KF7O (&lt;a href=&quot;https://www.rtl-sdr.com/hermes-lite-2-hf-amateur-radio-sdr-group-buy-now-active/&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;rtl-sdr.com&lt;/a&gt;). Govori protokol openHPSDR 1, zato deluje s programi, kot so Quisk, SparkSDR, Thetis ali SDR Console. Napaja se z 11 do 16 V in vsaj 2 A (&lt;a href=&quot;https://github.com/softerhardware/Hermes-Lite2/wiki/Power-Supply&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;HL2 Wiki&lt;/a&gt;).&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Nove naprave so praktično na voljo le pri Makerfabs. Stran prodajalca je 6. novembra 2026 navajala &lt;strong&gt;269 ameriških dolarjev&lt;/strong&gt; za HL2, &lt;strong&gt;52,80 ameriških dolarjev&lt;/strong&gt; za filtrsko ploščo N2ADR in &lt;strong&gt;16,90 ameriških dolarjev&lt;/strong&gt; za ohišje, vsakič brez poštnine in uvoznega davka na promet, in brez podatka, ali je HL2 sestavljen ali komplet (&lt;a href=&quot;https://www.makerfabs.com/hermes-lite-2.html&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;Makerfabs&lt;/a&gt;). Prodajalca v EU nismo našli.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Filtrska plošča N2ADR&lt;/strong&gt; Jamesa Ahlstroma se nasadi na HL2. Prinaša preklopljive oddajne nizke prepuste za pasove od 160 do 10 metrov, visoki prepust za sprejem in merjenje moči, krmiljenje poteka prek vodila I2C (&lt;a href=&quot;https://james.ahlstrom.name/hl2filter/&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;Ahlstrom&lt;/a&gt;). Na spodnji fotografiji se releji plošče lepo vidijo. HL2 Wiki kot ohišje priporoča aluminijast profil, ki hkrati hladi končno stopnjo HL2 (&lt;a href=&quot;https://github.com/softerhardware/Hermes-Lite2/wiki/Enclosure-and-PA-Heatsink&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;Enclosure and PA Heatsink&lt;/a&gt;). Pri temperaturah na plošči od 60 stopinj naprej ne bi smeli oddajati.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Xiegu XPA125B&lt;/strong&gt; po priročniku daje vsaj 100 W na 1,8 do 30 MHz in 80 W na 6 metrih, ima 13 dB ojačanja, vgrajen tuner (14 do 500 ohmov) in nima ventilatorja (&lt;a href=&quot;https://alexsradioshop.de/wp-content/uploads/2023/12/XPA125B-Instruction-Manual.pdf&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;priročnik&lt;/a&gt;). Evropski prodajalci so 6. novembra zahtevali okoli 650 do 700 evrov (&lt;a href=&quot;https://hamradioshop.it/en/products/xiegu-xpa125b-amplificatore-lineare-100-w-hf-e-6-metri-con-atu-per-apparati-qrp&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;hamradioshop.it&lt;/a&gt;, &lt;a href=&quot;https://www.passion-radio.com/hf-accessories/109&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;Passion-Radio&lt;/a&gt;, &lt;a href=&quot;https://pileupdx.com/?p=3175&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;Pileupdx&lt;/a&gt;), kitajski prodajalec na eBayu okoli 510 do 535 evrov plus poštnina in uvozne dajatve, rabljena od približno 450 evrov. Cene izhajajo iz zadetkov iskanja in strani prodajalcev in se lahko spremenijo.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Skupni stroški.&lt;/strong&gt; HL2, plošča N2ADR in ohišje skupaj stanejo okoli 339 dolarjev, torej približno 300 evrov (predpostavljen menjalni tečaj), poleg tega pa še poštnina in 20 odstotkov uvoznega davka na promet (naša predpostavka, 70 do 110 evrov). Z XPA125B (ca. 650 evrov), napajalnikom 13,8 V in približno 25 A (ca. 50 evrov) ter Pijem ali mini računalnikom (ca. 60 do 80 evrov, ali že obstoječim računalnikom) pridemo do &lt;strong&gt;približno 1.100 do 1.250 evrov&lt;/strong&gt;, z rabljeno končno stopnjo do okoli 950 evrov. To je naš grob preračun iz posameznih postavk, napajalnik in Pi sta ocenjena.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Vprašanje, ki ga je treba rešiti najprej: kam z filtrom?&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Plošča N2ADR je zgrajena za &lt;strong&gt;5 W HL2&lt;/strong&gt;. Ahlstrom jo opisuje kot filter, s katerim lahko 5-vatna končna stopnja HL2 deluje kot popolna QRP naprava, kondenzatorji so zasnovani za 5 W na 50 ohmih (&lt;a href=&quot;https://james.ahlstrom.name/hl2filter/&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;Ahlstrom&lt;/a&gt;). O 100 W skozi ploščo stran ne pove ničesar in meritve nismo našli.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Iz tega sledi, in to je naš sklep, ne citat: filtrska plošča sodi v 5-vatno pot med HL2 in končno stopnjo ter očisti vzbujalni signal. Teh 100 W iz XPA125B ne sme teči skozi ploščo. Harmonike, ki jih ustvari sama končna stopnja, nastanejo za tem filtrom. Za to ima XPA125B lastne nizke prepuste.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Kako dobri so, je izmeril test ARRL v reviji QST 02/2023 (s KX3 kot vzbujalnikom, ne s HL2): na kratkih valovih so bile harmonike več kot 61 dB pod nosilcem, na 6 metrih pa niso ostale znotraj meje FCC. Dvotonski test na 20 metrih je pri 100 W dal IMD3 le približno -20 dB, pri 80 W približno -28 dB. Laboratorij zato priporoča znižanje na okoli 80 odstotkov. S 5 W vzbujanja je na 10 metrih prišlo ven le 79 W (&lt;a href=&quot;https://www.arrl.org/files/file/ProductReviewsForDeb/2023/pr022023.pdf&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;test ARRL&lt;/a&gt;). Meritve celotne verige HL2, N2ADR in XPA125B po naših raziskavah ni nikjer. Kdor ima spektralni analizator, lahko tu zapolni pravo vrzel.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Praktično: preklop pasov brez ročnega dela&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;XPA125B izbira filtre in tuner glede na pas. Z oddajnosprejemnikom Xiegu se to zgodi samodejno, z drugo napravo pa je treba pas na končni stopnji zamenjati ročno s tipko. Za postavitev, ki naj bi pozneje delovala na daljavo, to ni rešitev.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Končna stopnja pričakuje podatek o pasu kot &lt;strong&gt;krmilno napetost&lt;/strong&gt; na priključku ACC, vtičnici mini-DIN s šestimi poli. Po testu ARRL je PTT na pinu 2 (preklapljan proti masi), napetost pasu na pinu 3, signal ALC na pinu 4 in masa na pinu 6. &lt;strong&gt;Kdor na linijo PTT priključi 3,2 V ali več, po navedbah ARRL uniči procesor končne stopnje.&lt;/strong&gt; HL2 podatka o pasu ne oddaja kot napetost, ampak kot signal PWM, pravokotni signal s širino pulza, odvisno od pasu (tako ga opisuje skupnost HL2, glej &lt;a href=&quot;https://github.com/kp4rx/hl2-xpa125b&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;kp4rx/hl2-xpa125b&lt;/a&gt;).&lt;/p&gt;

&lt;h3 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Signal na priključku DB1&lt;/h3&gt;

&lt;p&gt;Sergio je signal na HL2 odvzel na &lt;strong&gt;priključkih DB1&lt;/strong&gt;. Pri tem velja:&lt;/p&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Pin 2&lt;/strong&gt; = GND (masa)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Pin 4&lt;/strong&gt; = pravokotni signal, po katerega širini pulza se določi pas&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Procesor&lt;/strong&gt; vrednoti širino pulza in ji dodeli pas. Na spodnji fotografiji je to plošča, združljiva z Arduinom, ob HL2. Dva voda (modri in zeleni) vodita do letve DB1 na ploščici HL2, drugi vodi gredo h kablu proti končni stopnji. Program zanjo je Sergiov lasten izdelek.&lt;/p&gt;

&lt;h3 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Skica (sketch)&lt;/h3&gt;

&lt;p&gt;Tu je Sergiov Arduino sketch v izvirniku, skupaj z njegovimi komentarji. Sami ga nismo sestavili in preizkusili. Vendar dobro pokaže, kako deluje načelo:&lt;/p&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;Vhod &lt;code&gt;A0&lt;/code&gt; bere pravokotni signal s pina 4 priključka DB1. Prag je pri analogni vrednosti 150 (od največ 1023).&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Sketch z &lt;code&gt;micros()&lt;/code&gt; meri čas, ko je signal visok, in trajanje periode ter iz tega izračuna razmerje trajanja pulza.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Razmerje se dodeli najbližjemu od desetih pasov (od 160 m do 10 m, od 6,7 do 70 odstotkov). Sergiova tabela vsakemu pasu dodeli lastno vrednost PWM, ki jo je po komentarju izmeril.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Šele ko je petkrat zapored zaznan isti pas, sketch preklopi. To preprečuje nihanje ob merilnih napakah.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Izhod gre prek pina 9 s približno 31 kHz PWM (časovnik 1 brez delilnika). Glajenje v enosmerno napetost opravi člen RC za pinom 9. Brez zaznanega signala gre izhod na 0 V.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;pre class=&quot;wp-block-code&quot;&gt;&lt;code&gt;const int analogPin = A0;
const int xieguBandPin = 9;    // Pin 9 (31kHz)
const int threshold = 150;

struct Band {
  float duty;
  const char* name;
  int pwmValue;        // Deine ausgemessene, bombensichere Mitte
};

// Die perfekten Duty-Cycles kombiniert mit der sicheren PWM-Mitte
Band bands[] = {
  {6.7,  &quot;160m&quot;, 9},   // Bereich: 0 - 18
  {13.3, &quot;80m&quot;,  25},  // Bereich: 19 - 31
  {20.0, &quot;60m&quot;,  37},  // Bereich: 32 - 43
  {27.0, &quot;40m&quot;,  49},  // Bereich: 44 - 55
  {34.0, &quot;30m&quot;,  62},  // Bereich: 56 - 68
  {43.0, &quot;20m&quot;,  74},  // Bereich: 69 - 80
  {48.0, &quot;17m&quot;,  87},  // Bereich: 81 - 93
  {57.0, &quot;15m&quot;,  99},  // Bereich: 94 - 104
  {62.0, &quot;12m&quot;,  111}, // Bereich: 105 - 117
  {70.0, &quot;10m&quot;,  123}  // Bereich: 118 - 129
};
const int numBands = 10;

int lastConfirmedBand = -2;
int currentCandidate = -2;
int candidateCount = 0;
const int REQUIRED_MATCHES = 5;

void setup() {
  Serial.begin(115200);

  pinMode(LED_BUILTIN, OUTPUT);
  digitalWrite(LED_BUILTIN, LOW);

  pinMode(xieguBandPin, OUTPUT);

  // 31 kHz PWM auf Pin 9 (glättet das Signal mit deinem 104-Kondensator perfekt)
  TCCR1B = (TCCR1B &amp;amp; 0b11111000) | 0x01;
  analogWrite(xieguBandPin, 0);

  Serial.println(&quot;System bereit. Warte auf Signal...&quot;);
}

void loop() {
  unsigned long timeout = 20000;
  unsigned long waitStart;
  bool signalErkannt = true;

  // DEINE FUNKTIONIERENDE EINLESE-LOGIK (Unangetastet!)
  waitStart = micros();
  while(analogRead(analogPin) &amp;gt; threshold) {
    if(micros() - waitStart &amp;gt; timeout) { signalErkannt = false; break; }
  }

  waitStart = micros();
  while(analogRead(analogPin) &amp;lt; threshold &amp;amp;&amp;amp; signalErkannt) {
    if(micros() - waitStart &amp;gt; timeout) { signalErkannt = false; break; }
  }
  unsigned long startPulse = micros();

  waitStart = micros();
  while(analogRead(analogPin) &amp;gt; threshold &amp;amp;&amp;amp; signalErkannt) {
    if(micros() - waitStart &amp;gt; timeout) { signalErkannt = false; break; }
  }
  unsigned long endPulse = micros();

  waitStart = micros();
  while(analogRead(analogPin) &amp;lt; threshold &amp;amp;&amp;amp; signalErkannt) {
    if(micros() - waitStart &amp;gt; timeout) { signalErkannt = false; break; }
  }
  unsigned long endPeriod = micros();

  int measuredBand = -1;

  if (signalErkannt &amp;amp;&amp;amp; (endPeriod &amp;gt; startPulse)) {
    unsigned long highTime = endPulse - startPulse;
    unsigned long period = endPeriod - startPulse;
    float dutyCycle = ((float)highTime / period) * 100.0;

    float minDiff = 100.0;

    for (int i = 0; i &amp;lt; numBands; i++) {
      float diff = abs(dutyCycle - bands[i].duty);
      if (diff &amp;lt; minDiff) {
        minDiff = diff;
        measuredBand = i;
      }
    }
  }

  if (measuredBand == currentCandidate) {
    candidateCount++;
  } else {
    currentCandidate = measuredBand;
    candidateCount = 1;
  }

  if (candidateCount &amp;gt;= REQUIRED_MATCHES) {
    if (currentCandidate != lastConfirmedBand) {
      lastConfirmedBand = currentCandidate;

      if (lastConfirmedBand == -1) {
        Serial.println(&quot;Kein Signal - Endstufe auf 0V&quot;);
        analogWrite(xieguBandPin, 0);
      } else {
        Serial.print(&quot;Umschaltung Xiegu auf: &quot;);
        Serial.println(bands[lastConfirmedBand].name);

        // Direkte Ausgabe deiner ausgemessenen Werte
        analogWrite(xieguBandPin, bands[lastConfirmedBand].pwmValue);
      }
    }
  }
}&lt;/code&gt;&lt;/pre&gt;

&lt;p&gt;Vrednosti PWM v tabeli so prilagojene Sergiovi končni stopnji. Kdor posnema, mora izmeriti napetosti pasov lastne XPA125B in vrednosti prilagoditi, preden izhod priključi na vtičnico ACC.&lt;/p&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-image size-large&quot;&gt;&lt;img src=&quot;https://oeradio.at/media/hl2-db1-arduino-rc-filter.jpg&quot; alt=&quot;Odprt Hermes Lite 2 z nasajeno filtrsko ploščo N2ADR, povezovalni vodi do plošče, združljive z Arduinom, in kabel z uporom in kondenzatorjem&quot; loading=&quot;lazy&quot;/&gt;&lt;figcaption class=&quot;wp-block-image__caption&quot;&gt;Odprti HL2 s filtrsko ploščo N2ADR (releji na nasajeni plošči) in vrednotilno ploščo desno. V kabel levo sta prispajkana upor (moder) in kondenzator glajenja. Foto: Sergio, OE8CXC.&lt;/figcaption&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;h3 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Nizki prepust: iz PWM nastane enosmerna napetost&lt;/h3&gt;

&lt;p&gt;XPA125B želi enosmerno napetost, ne pulzov. Zato Arduino na pinu 9 odda lasten signal PWM (glej sketch), preprost nizki prepust RC na izhodu pa iz njega naredi enosmerno napetost, katere višina je odvisna od razmerja trajanja pulza. Sergio uporablja &lt;strong&gt;R = 10 kΩ in C = 10 µF&lt;/strong&gt;. Računsko to pomeni časovno konstanto 100 milisekund in mejno frekvenco približno 1,6 Hz (to je naš izračun, ne merilna vrednost). Cena za to je kratek čas umiritve po vsaki zamenjavi pasu. Končna stopnja napetost pasu vrednoti kot enosmerno napetost. Katera napetost pripada kateremu pasu, določa končna stopnja. Te vrednosti najdete v napravi ali priročniku in jih preverite z meritvijo, preden karkoli priključite.&lt;/p&gt;

&lt;h3 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Previdnost pri razporeditvi pinov&lt;/h3&gt;

&lt;p&gt;Sergio opozarja na past, ki jo v praksi zagotovo vsak enkrat doživi: vtikač na strani končne stopnje je &lt;strong&gt;mini-DIN s šestimi poli&lt;/strong&gt;, diagrami pa razporeditev, odvisno od vira, kažejo z vidika vtičnice ali vtikača. &lt;strong&gt;Na vtikaču je razporeditev ravno obratna&lt;/strong&gt;, kot jo kaže risba vtičnice. Kdor spajka brez preverjanja, zelo hitro zamenja pine. Napačno ožičenje je po poročilu v skupini HL2 že uničilo tranzistor v HL2 (&lt;a href=&quot;https://groups.google.com/g/hermes-lite/c/gBU_Wjh-5Uk&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;Google Group&lt;/a&gt;). Razporeditev na dokončanem kablu preverite z multimetrom, preden HL2 ali končna stopnja dobita napetost.&lt;/p&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-image size-large&quot;&gt;&lt;img src=&quot;https://oeradio.at/media/mini-din-6-pinbelegung.png&quot; alt=&quot;Shema vtičnice mini-DIN s šestimi poli in oštevilčenimi priključki&quot; loading=&quot;lazy&quot;/&gt;&lt;figcaption class=&quot;wp-block-image__caption&quot;&gt;Vtičnica mini-DIN-6 s številkami pinov, z vidika vtičnice. Na vtikaču je razporeditev zrcalna. Grafika: Mobius, Wikimedia Commons, javna last (Public Domain).&lt;/figcaption&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;h3 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Kakšna je alternativa&lt;/h3&gt;

&lt;p&gt;Sergio s svojo rešitvijo ni sam. Za preklop pasov XPA125B na HL2 obstaja v skupnosti več pristopov: M0AWS je zgradil V/I ploščo HL2 z Raspberry Pi Pico in končno stopnjo nastavi na AUTO, nato sledi pasu v piHPSDR (&lt;a href=&quot;https://m0aws.co.uk/?cat=404&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;M0AWS&lt;/a&gt;). KP4RX je objavil prilagojeno programsko opremo za V/I ploščo HL2 in projekt Pico W s spletnim vmesnikom, ki napetost pasu prav tako ustvari s PWM in filtrom RC (&lt;a href=&quot;https://github.com/kp4rx/hl2-xpa125b&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;GitHub&lt;/a&gt;). PTT je enostavnejši: HL2 pri oddajanju vtičnico EXT TR (cinch) potegne proti masi, natanko to, kar končna stopnja pričakuje (&lt;a href=&quot;https://groups.google.com/g/hermes-lite/c/yD7bFNAgULw&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;GI8TME, Google Group&lt;/a&gt;).&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Odprta je druga točka: daljinskega upravljanja tunerja XPA iz HL2 v nobenem viru nismo našli. Tuner se uglasi na pritisk tipke s približno 5 W. Kdor želi uglaševati na daljavo, si mora nekaj zgraditi, ali pa anteno nastavi tako, da tunerja ne potrebuje.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Vzbujanje: manj je več&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;XPA125B prenese največ 5 W vhodne moči. HL2 daje približno 5 W in končno stopnjo s tem popolnoma vzbuja, vendar prav na zgornji meji. Test ARRL pri napravah brez priključka Xiegu priporoča, da začnete z 1 W. HL2 ima le okoli 7,5 dB prave analogne oddajne dušitve, zunanji atenuator je lahko potreben (&lt;a href=&quot;https://groups.google.com/g/hermes-lite/c/QfOCeHwR4Z8/m/H2q6DLxFAwAJ&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;Google Group&lt;/a&gt;). Zaradi slabega IMD3 pri polni obremenitvi je manj vzbujanja boljše. In še: končna stopnja nima ventilatorja in se hladi samo prek ohišja. Za FT8 in druge vrste dela z neprekinjenim nosilcem je 50 do 80 W smiseln okvirni podatek. Testa trajne obremenitve ni, to je naša ocena iz podatkov.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Alternative za XPA125B na kratko: &lt;strong&gt;Xiegu GPA100&lt;/strong&gt; (100 W brez tunerja, ca. 433 dolarjev ali 499 evrov) je cenejša, &lt;strong&gt;Hardrock-50&lt;/strong&gt; (ca. 425 dolarjev, 40 do 50 W) ima najbolje dokumentirano podporo za HL2, &lt;strong&gt;Elecraft KXPA100&lt;/strong&gt; (ca. 1.400 dolarjev) deluje, vendar je draga. Pregled z viri je v &lt;a href=&quot;https://groups.google.com/g/hermes-lite/c/_ZQKbNC7Vlw&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;skupini HL2 o ojačevalnikih&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Od namizne postaje do postaje na daljavo&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;HL2 pošilja svoje podatke IQ prek UDP. To dobro deluje v kabelskem domačem omrežju, slabo pa pri visoki latenci in tresenju (jitter): oddajni FIFO HL2 sprejme le približno 80 milisekund, če podatkovni tok zastane dlje, se oddajanje prekine. Skupnost pozna tri poti (&lt;a href=&quot;https://groups.google.com/g/hermes-lite/c/LuvENtEnVcU&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;Remote over Internet&lt;/a&gt;):&lt;/p&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Pi ali mini računalnik pri HL2&lt;/strong&gt; s programsko opremo SDR, dostop prek VNC, NoMachine ali AnyDesk, zvok ločeno prek Mumble in VPN. To je najpogosteje poročana pot.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Odjemalec in strežnik&lt;/strong&gt; z obdelavo signala na lokaciji, na primer Quisk Remote (&lt;a href=&quot;https://g4zal.blogspot.com/2023/01/quisk-remote-operation.html&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;navodila G4ZAL&lt;/a&gt;).&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Surovi protokol 1 prek VPN.&lt;/strong&gt; To deluje s SparkSDR, pri Thetis pa zaznavanje naprave prek VPN pogosto odpove, ker deluje prek broadcasta.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;Pasovna širina je odvisna od poti. Za surovi protokol 1 prek VPN Haynal pri sprejemniku s 48 kHz meri okoli 6,5 Mbit/s navzdol in 3,5 Mbit/s navzgor. Prek VNC je to pod 10 kbit/s pri minimiranih oknih, a nad 20 Mbit/s s slapom (waterfall). Osnove daljinskega upravljanja, omrežja in zaščite smo že razložili v prispevku &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/remote-shack-upravljajte-svojo-radioamatersko-postajo-na-daljavo/&quot;&gt;Remote Shack&lt;/a&gt;, o VPN s Tailscale pa obstaja poseben članek za &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/ic-705-daljinsko-upravljanje-s-tailscale-upravljajte-svoj-icom-ic-705-od-koderkoli/&quot;&gt;IC-705&lt;/a&gt;. Vira za Tailscale, specifičnega za HL2, nismo našli, da deluje, je sklep iz poročil o WireGuard.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Varnost je glavna točka, ne opomba&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;HL2 je oddajnik. Ron N6YWU v skupini HL2 izrecno opozarja, naj ga ne postavljate neposredno v internet, VPN ali požarni zid s prijavo sta obvezna.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Da neprekinjeni nosilec ni teoretično tveganje, kaže primer iz decembra 2025: brez nadzora pustena postaja HL2 (Thetis z VarAC) je približno &lt;strong&gt;13 minut ostala v oddajnem stanju&lt;/strong&gt;, XPA125B je dosegla 60 stopinj pri izhodni moči 40 W. Škode ni bilo. Steve Haynal opozarja na watchdog v FPGA, ki oddajanje konča, če programska oprema na računalniku molči, in ki ga je mogoče programsko izklopiti (&lt;a href=&quot;https://groups.google.com/g/hermes-lite/c/leclMhMn5T0&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;TX runaway&lt;/a&gt;). To pa pomaga le, če odpove zveza med računalnikom in HL2. Če se pri daljinskem upravljanju internetna povezava prekine, medtem ko računalnik na lokaciji teče naprej, watchdog ostane tiho. N6YWU to rešuje s programom na lokaciji, ki pinga odjemalca in programsko opremo SDR po približno eni minuti radijske tišine konča.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Naše priporočilo, izpeljano iz poročil in ne iz posameznega vira: pustite watchdog FPGA vklopljen, vgradite watchdog na lokaciji za izgubo odjemalca, kot zadnjo instanco pa končno stopnjo napajajte prek daljinsko vklopljive vtičnice, ločeno od ostalega. XPA125B nima ventilatorja, dolg neprekinjeni nosilec pri visoki moči je zanjo resnično tveganje.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Pravna ureditev v Avstriji&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Postaja na daljavo je v Zakonu o telekomunikacijah 2021 izrecno predvidena. &lt;strong&gt;§ 4 Z 46 TKG 2021&lt;/strong&gt; jo opredeljuje kot radioamatersko postajo, ki jo radioamater upravlja na daljavo, &lt;strong&gt;§ 146 odst. 3 Z 5&lt;/strong&gt; pa jo izvzema iz obveznosti osebne prisotnosti. &lt;strong&gt;§ 146 odst. 4&lt;/strong&gt; dovoljuje povezavo prek internetne tehnologije, če se mesta uporabljajo izključno za radioamatersko službo. Odgovoren ostaja imetnik dovoljenja (&lt;strong&gt;§ 151 odst. 4&lt;/strong&gt;), ki mora nadzorovati obratovanje, &lt;strong&gt;§ 153&lt;/strong&gt; pa zahteva ukrepe proti zagonu s strani nepooblaščenih oseb (&lt;a href=&quot;https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&amp;amp;Gesetzesnummer=20011678&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;RIS: TKG 2021&lt;/a&gt;). Zgoraj opisani varnostni ukrepi zato niso le dobra praksa, ampak so po vsej verjetnosti tudi pravno zahtevani. To je naša razlaga, ne informacija organa. Ali je za daljinsko upravljanje lastne stalne postaje potrebno posebno dovoljenje kot za postajo na daljavo, iz besedila zakona ni jasno razvidno, tu pomaga poizvedba pri Fernmeldebüro.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;O moči: Uredba o radioamaterski službi v § 9 navaja stopnje moči A (100 W), B (200 W), C (400 W) in D (1000 W) konične moči (&lt;a href=&quot;https://www.ris.bka.gv.at/Dokumente/Bundesnormen/NOR12159633/NOR12159633.rtf&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;RIS: AFV § 9&lt;/a&gt;, pridobljena različica je iz leta 2018). Merodajna je stopnja v lastnem dovoljenju, ne moč naprave. Pri tekmovanjih velja še: pri CQ WW je delo na daljavo dovoljeno, če oddajnik, sprejemnik in antene stojijo na eni lokaciji (&lt;a href=&quot;https://oeradio.at/cq-ww-cw-2026-mensch-am-taster-roboter-verboten/&quot;&gt;podrobnosti v našem članku o CQ WW&lt;/a&gt;). Ne dajemo pravnega svetovanja.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Stroški v primerjavi z dragimi rešitvami&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Okvirne vrednosti z dne 6. novembra 2026, večinoma strani prodajalcev in zadetki iskanja, cene v EUR bruto, cene v USD brez poštnine in uvoznega davka na promet:&lt;/p&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-table&quot;&gt;&lt;table&gt;&lt;thead&gt;&lt;tr&gt;&lt;th&gt;Stopnja&lt;/th&gt;&lt;th&gt;Primer&lt;/th&gt;&lt;th&gt;Stroški&lt;/th&gt;&lt;/tr&gt;&lt;/thead&gt;&lt;tbody&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td&gt;Samogradnja&lt;/td&gt;&lt;td&gt;HL2 + N2ADR + ohišje + XPA125B + napajalnik + Pi&lt;/td&gt;&lt;td&gt;ca. 1.100 do 1.250 EUR (ocena)&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td&gt;Udobje&lt;/td&gt;&lt;td&gt;Icom IC-7300MK2 (1.549 EUR pri WiMo) + RS-BA1 V2 (ca. 80 EUR) ali wfview&lt;/td&gt;&lt;td&gt;ca. 1.550 do 1.650 EUR&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td&gt;Srednji razred&lt;/td&gt;&lt;td&gt;IC-7610 (3.350 do 3.700 EUR), FTDX101D (3.549 EUR), SunSDR2-DX (ca. 2.400 do 3.000 EUR), TS-890S (4.200 do 4.900 EUR)&lt;/td&gt;&lt;td&gt;ca. 3.000 do 5.000 EUR&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td&gt;Vrhunski razred&lt;/td&gt;&lt;td&gt;IC-7760 (ca. 6.660 EUR), Elecraft K4D Package (6.994,85 USD), FLEX-8400 (2.499 USD) do 8600M (5.399 USD rabljen)&lt;/td&gt;&lt;td&gt;od ca. 6.000 EUR&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;/tbody&gt;&lt;/table&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;p&gt;Cene Flex so ameriške cene brez stroškov dostopa na daljavo, cen v EU za Flex in K4 ter licenčnih stroškov za SmartLink in K4 Remote nismo našli. Viri so &lt;a href=&quot;https://www.wimo.com/en/icom-ic-7300mk2-kw-50-70-mhz-transceiver&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;WiMo&lt;/a&gt;, &lt;a href=&quot;https://elecraft.com/products/k4d-pkg1-f&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;Elecraft&lt;/a&gt; in &lt;a href=&quot;https://www.flexradio.com/products/&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;FlexRadio&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Tehnično je primerjava enostranska, saj za HL2 ni laboratorijske meritve po vzoru Sherwoodove tabele. Za drage naprave povzetek predstavitve NC0B 2025 za 2-kHz dinamični razpon navaja okoli 98 do 103 dB (K4 101 dB, IC-7610 98 dB; prosojnice sami nismo preverili). Za HL2 obstajajo le izjave iz skupnosti: KF7O navaja več kot 70 dB na enem pasu, meja 12 bitov pa se pokaže predvsem ob močnem oddajniku (&lt;a href=&quot;https://groups.google.com/g/hermes-lite/c/4T8DRZGobDg&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;Google Group&lt;/a&gt;). Naša ocena: kdor sedi ob močnih sosednjih postajah, bo to začutil tudi pri delu na daljavo. Razlika v ceni kupi predvsem rezervo sprejemnika, podporo proizvajalca in dokončano programsko opremo za daljinsko upravljanje.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Zaključek&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Postavitev iz HL2, plošče N2ADR in XPA125B je izvedljiva in z okoli 1.100 do 1.250 evri razmeroma poceni, vendar ni plug-and-play. PTT je ožičen v nekaj minutah, samodejni preklop pasov je pravo delo, Sergiova rešitev z odvzemom signala, vrednotilnim programom in nizkim prepustom RC pa kaže pot z ugodno ploščo z mikrokrmilnikom in dvema elementoma. Odprta ostaja meritev celotne verige: harmonik in IMD za HL2 skupaj s končno stopnjo doslej ni objavil nihče.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Za koga je ta pot primerna? Za vse, ki radi spajkajo, programirajo in merijo, imajo mirno lokacijo za antene in so pripravljeni sami zgraditi zaščitno verigo proti neprekinjenemu nosilcu. Kdor želi postajo brez ukvarjanja s podrobnostmi, je bolje postrežen z IC-7300MK2 s programsko opremo proizvajalca za približno 400 evrov doplačila. Kdor deluje ob močnih sosedih ali želi voziti CW pile-upe, bolje seže po napravi srednjega razreda.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;73, Sergio OE8CXC in uredništvo oeradio.at&lt;/p&gt;

&lt;hr class=&quot;wp-block-separator has-alpha-channel-opacity&quot;/&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Avtorstvo slik in opozorilo o transparentnosti&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Fotografije postavitve: Sergio, OE8CXC (v ozadju so bili napisi napravljeni neprepoznavni). Razporeditev pinov mini-DIN-6: Mobius, &lt;a href=&quot;https://commons.wikimedia.org/wiki/File:MiniDIN-6_Connector_Pinout.svg&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;Wikimedia Commons&lt;/a&gt;, javna last.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Ta prispevek je nastal s podporo umetne inteligence (Claude, Anthropic) na podlagi Sergiove postavitve, njegovih podatkov in fotografij ter javnih virov. Cene so okvirne vrednosti z dne 6. novembra 2026. Tehnične trditve, ki temeljijo na prispevkih v skupini Hermes Lite ali posameznih testih, niso neodvisno izmerjene. Sklepi uredništva so kot taki označeni.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Der Beitrag &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/hermes-lite-2-in-xiegu-xpa125b-100-w-preklop-pasov-daljinska-postaja/&quot;&gt;Hermes Lite 2 in Xiegu XPA125B: 100 W, preklop pasov in pot do postaje na daljavo&lt;/a&gt; erschien zuerst auf &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl&quot;&gt;OERadio&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</content:encoded><dc:creator>Sergio | OE8CXC</dc:creator><category>Amatersko radijstvo</category><category>Tehnologija</category></item><item><title>Dopplerjev popravek za IC-705 prek WiFi: projekt z UI, preizkušen prek RS-44</title><link>https://oeradio.at/sl/doppler-sledenje-ic-705-wifi-projekt-ki-rs-44/</link><guid isPermaLink="false">https://oeradio.at/?p=90840</guid><description>&lt;p&gt;Teden dni z UI namesto mesecev programiranja: OE5HKT je zgradil Dopplerjev popravek za IC-705 prek WiFi, z Raspberry Pi, servo kazalcem za satelit in enkoderjem. Druga zveza prek RS-44 je že tekla brezhibno.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Der Beitrag &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/doppler-sledenje-ic-705-wifi-projekt-ki-rs-44/&quot;&gt;Dopplerjev popravek za IC-705 prek WiFi: projekt z UI, preizkušen prek RS-44&lt;/a&gt; erschien zuerst auf &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl&quot;&gt;OERadio&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</description><pubDate>Tue, 03 Nov 2026 06:00:00 GMT</pubDate><content:encoded>&lt;p&gt;&lt;em&gt;Gostujoči prispevek Michaela, OE5HKT. Članek je nastal iz njegovega gradiva (besedilo, glasovna sporočila, fotografije, video) z uredniško podporo oeradio.at.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;„Nisem prepričan, ali to sodi na vaš blog,“ nam je o svojem projektu napisal Michael, OE5HKT. Sodi? &lt;strong&gt;Ne le da sodi, sodi zelo dobro.&lt;/strong&gt; Preizkušanje novih metod in uporaba UI za gradnjo stvari, ki si jih zamisliš, je natanko to, o čemer govori ta blog. Michael je s pomočjo Clauda zgradil &lt;strong&gt;Dopplerjev popravek za Icom IC-705&lt;/strong&gt;, ki deluje prek WiFi, zraven pa še majhen &lt;strong&gt;kazalnik satelita&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;rotacijski dajalnik&lt;/strong&gt; za uporabo na terenu, vse skupaj pa preizkusil prek satelita &lt;strong&gt;RS-44&lt;/strong&gt;. Po njegovih navedbah je bil projekt z aktivno pomočjo UI končan v približno enem tednu, v mislih pa ga je zaposloval že dlje. Po lastnih besedah sam ni napisal niti ene vrstice izvorne kode, rezultat pa dela v etru.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Za kaj gre: Doppler in invertirni transponder&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Sateliti v nizki Zemljini orbiti se gibljejo hitro, zato se sprejemna frekvenca med preletom spreminja. Kdor dela v SSB, bi moral nenehno popravljati uglasitev. Pri &lt;strong&gt;RS-44 (DOSAAF-85)&lt;/strong&gt; je dodatna posebnost, da gre za &lt;strong&gt;invertirni linearni transponder&lt;/strong&gt;: oddaja se na 2 m v LSB (uplink približno 145,935 do 145,995 MHz), posluša pa na 70 cm v USB (downlink približno 435,610 do 435,670 MHz), pri popravljanju uglasitve pa se obe strani premikata v nasprotni smeri. Dopplerjev popravek to delo prevzame od operaterja in drži lasten signal v transponderju na želeni frekvenci.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Pregled zgradbe&lt;/h2&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-image size-large&quot;&gt;&lt;img src=&quot;https://oeradio.at/media/sat-doppler-systemuebersicht.jpg&quot; alt=&quot;Diagram pregleda: Raspberry Pi 3B+ kot dostopna točka WiFi z IC-705, RTL-SDR, kazalcem satelita ESP8266, enkoderjem ESP32 in uporabniškim vmesnikom na pametnem telefonu okoli satelita RS-44&quot; width=&quot;1059&quot; height=&quot;844&quot; loading=&quot;lazy&quot;/&gt;&lt;figcaption class=&quot;wp-element-caption&quot;&gt;Pregled sistema, avtor OE5HKT. Raspberry Pi je središče: izračunava tirnico satelita, prek WiFi krmili IC-705 ter napaja kazalec in enkoder.&lt;/figcaption&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;p&gt;Gradniki, kot jih prikazuje diagram:&lt;/p&gt;

&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Raspberry Pi 3B+&lt;/strong&gt; s programsko opremo za tirnico satelita, Dopplerjev popravek, krmiljenje kazalca in dnevnik zvez. Vzpostavi lastno omrežje WiFi („SATPI-705“), katerega uporabniški vmesnik odprete v brskalniku na pametnem telefonu ali tablici. Brez omrežja uro vzdržuje fake-hwclock, med delovanjem pa uro daje sprejemnik GPS v IC-705.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Icom IC-705&lt;/strong&gt; kot oddajnik na 2 m. Pi ga krmili prek CAT (CI-V) po WiFi, mikrofon in PTT ostaneta na napravi.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Ključek RTL-SDR&lt;/strong&gt; na Pi za povratni kanal na 70 cm. Tako lahko lasten downlink poslušate v polnem dupleksu. Kot alternativo lahko uporabite drugi IC-705. Zvok Pi predvaja na slušalke.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Dve anteni&lt;/strong&gt;: 2 m za oddajanje, 70 cm za sprejem.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Kazalec satelita&lt;/strong&gt; z ESP8266 (Feather HUZZAH) in dvema servoma za azimut in elevacijo, krmiljen prek UDP po WiFi.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Brezžični enkoder&lt;/strong&gt; z ESP32, enkoderjem (KY-040) za uglaševanje ali RIT in tremi NeoPixli kot statusnim prikazom. Tudi ta komunicira prek WiFi in deluje s pomočjo zunanje baterije (powerbank).&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Internet prek telefona&lt;/strong&gt;, če je potreben, za sveže tirnične podatke (TLE), poizvedbe po klicnih znakih (QRZ, HamQTH), podatke SOTA in uro.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;Prvotna zamisel je bila, da bi vse zbrali na Raspberry Pi. Že pri prvem preizkusu se je po Michaelovih besedah pokazalo, da je to na terenu nepraktično, ker je vse na enem mestu in se ni mogoče premikati. Zato sta kazalec in enkoder postala samostojna dela, povezana prek WiFi.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Kazalec satelita&lt;/h2&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-image size-large&quot;&gt;&lt;img src=&quot;https://oeradio.at/media/sat-doppler-satellitenzeiger-esp8266.jpg&quot; alt=&quot;Natisnjeno podnožje s servom in rdečim kazalnim krakom, ob njem plošča ESP8266 s kabli&quot; width=&quot;720&quot; height=&quot;1280&quot; loading=&quot;lazy&quot;/&gt;&lt;figcaption class=&quot;wp-element-caption&quot;&gt;Kazalec: 3D-natisnjeno podnožje s servom za azimut in servom za elevacijo, zadaj desno plošča ESP8266.&lt;/figcaption&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;p&gt;Kazalec na terenu kaže smer in višino, na kateri je satelit v danem trenutku. Po Michaelovih izkušnjah je to na terenu izjemno koristno, ker si takoj ustvarite predstavo, kje je satelit. Poleg tega je mogoče vnaprej simulirati tirnico, da se vidi, kje bo satelit letel. Servo impulzi se izklopijo, če tri sekunde ni nič od Pi.&lt;/p&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-video&quot;&gt;&lt;video controls preload=&quot;none&quot; playsinline poster=&quot;https://oeradio.at/media/sat-doppler-zeiger-bedienung-poster.jpg&quot; width=&quot;478&quot; height=&quot;850&quot; style=&quot;max-width:100%;height:auto&quot;&gt;&lt;source src=&quot;https://oeradio.at/media/sat-doppler-zeiger-bedienung.mp4&quot; type=&quot;video/mp4&quot;/&gt;&lt;/video&gt;&lt;figcaption class=&quot;wp-element-caption&quot;&gt;Video, avtor OE5HKT: Kazalec sledi ukazom spletnega vmesnika (sever, vzhod, jug, zahod, zenit in druge preizkusne točke).&lt;/figcaption&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;p&gt;V videu se vidijo tudi nastavitve spletnega vmesnika: dolžine impulzov za azimut in elevacijo, možnost obrnitve elevacije, gumbi za fiksne smeri ter „Vorführen“ (demonstracija) in „Dem Satelliten folgen“ (sledi satelitu). Kot satelit je tu izbran RS-44 (DOSAAF-85).&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;V praksi: druga zveza prek RS-44&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Bila sta šele dva preleta, kot poudarja Michael. Pri prvem, v nedeljo, je bil še ob frekvenci, kar je bila po njegovi predstavitvi &lt;strong&gt;napaka pri upravljanju&lt;/strong&gt; in ne napaka programske opreme. Šlo je za odmik downlinka: downlink satelita RS-44 je po njegovih navedbah za približno 2,4 kHz premaknjen glede na pričakovanje. Ta odmik mora biti pravilno nastavljen. UI je to upoštevala, Michael pa je to napačno razumel.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Pri drugem preletu je potem „že vse precej dobro delovalo“. V radijski zvezi je dobil &lt;strong&gt;5/9 v obe smeri&lt;/strong&gt;. Nasprotna postaja je po posnetku izrecno pohvalila sledenje frekvenci: bilo naj bi „excellent“, on pa naj bi bil natančno na frekvenci.&lt;/p&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-audio&quot;&gt;&lt;audio controls preload=&quot;none&quot; src=&quot;https://oeradio.at/media/sat-doppler-rs44-qso-oe5hkt.mp3&quot;&gt;&lt;/audio&gt;&lt;figcaption class=&quot;wp-element-caption&quot;&gt;Posnetek drugega QSO-ja prek RS-44, ki ga je posnel OE5HKT (angleško, 1:34 min).&lt;/figcaption&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-image size-large&quot;&gt;&lt;img src=&quot;https://oeradio.at/media/sat-doppler-portabel-aufbau-ic705-yagi.jpg&quot; alt=&quot;Prenosna postavitev na klopi v parku: IC-705 v zelenem ohišju, dva akumulatorska paketa, slušalke in antena Yagi na tleh, ob njej svetlozelena nakupovalna košara&quot; width=&quot;1600&quot; height=&quot;900&quot; loading=&quot;lazy&quot;/&gt;&lt;figcaption class=&quot;wp-element-caption&quot;&gt;Prenosna postavitev: IC-705, akumulatorji, slušalke, antena Yagi in nakupovalna košara. Foto: OE5HKT.&lt;/figcaption&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Vloga UI&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Po Michaelovih navedbah vsa izvorna koda izvira od Clauda. Opisal je, kaj želi imeti, in preizkusil rezultate. Primer to dobro ponazarja: UI je predlagala, da module ESP32 programira sam v okolju Arduino. Michael pa je raje preprosto vse priključil na Raspberry Pi in UI naročil, naj napiše skripto, ki module programira. To je šlo brez težav.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Za nas ostaja pomembna ta opredelitev: UI je dobavila kodo, vendar se je celota preizkusila, izmerila in v radijski zvezi izkazala na napravi in v zvezi QSO. Napaka, kot je odmik downlinka, kaže, da odgovornost za nastavitve ostaja pri operaterju.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Kako gre naprej&lt;/h2&gt;

&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Za enkoder še manjka ohišje. Preklaplja med dvema načinoma, RIT in premikanjem frekvence. RIT Michael pri satelitskem delu še ni aktivno preizkusil.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Celota naj postane prenosna, da bo lahko Michael v prihodnje prek satelitov delal tudi z vrhov SOTA.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Michael je ponudil, da bo po potrebi o projektu še sam kaj napisal.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Viri&lt;/h2&gt;

&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;ARRL: &lt;a href=&quot;https://arrl.org/news/russian-dosaaf-85-rs-44-amateur-radio-satellite-transponder-now-active&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;Russian DOSAAF-85 (RS-44) amateur radio satellite transponder now active&lt;/a&gt; (frekvence in načini delovanja transponderja)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;SatNOGS DB: &lt;a href=&quot;https://db.satnogs.org/satellite/44909/&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;DOSAAF-85 (RS-44), NORAD 44909&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Vsi podatki o zgradbi, preizkusih in zvezi QSO izvirajo od OE5HKT (besedilo, glasovna sporočila, diagram, fotografije in video).&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;Ujema se tudi: &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/satelitsko-sledenje-in-sprejem-za-zacetnike-od-aplikacije-do-antene/&quot;&gt;Satelitsko sledenje in sprejem za začetnike: od aplikacije do antene&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Obvestilo o preglednosti&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Opisani projekt je OE5HKT razvil s pomočjo UI (Claude, Anthropic). Ta članek je nastal iz gradiva OE5HKT z uredniško podporo UI (Claude, Anthropic): besedilo, glasovna sporočila (prepisana s prepoznavanjem govora), diagram, fotografije in video izvirajo od OE5HKT. Uredništvo je pregledalo in uredniško obdelalo vso vsebino. Fotografije in video niso slike, ustvarjene z UI. Kljub skrbnemu pregledu so lahko posamezne netočnosti kljub vsemu prisotne, veseli bomo opozoril po e-pošti na &lt;a href=&quot;mailto:kontakt@oeradio.at&quot;&gt;kontakt@oeradio.at&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;73 – uredništvo oeradio.at&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Der Beitrag &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/doppler-sledenje-ic-705-wifi-projekt-ki-rs-44/&quot;&gt;Dopplerjev popravek za IC-705 prek WiFi: projekt z UI, preizkušen prek RS-44&lt;/a&gt; erschien zuerst auf &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl&quot;&gt;OERadio&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</content:encoded><dc:creator>Michael | OE5HKT</dc:creator><category>Amateurfunk</category><category>Technik</category></item><item><title>RADE V1 in V2: kaj nevronski govorni kodek za kratke valove v resnici zmore</title><link>https://oeradio.at/sl/rade-v1-in-v2-nevronski-govorni-kodek-za-kratke-valove-kaj-povedo-stevilke/</link><guid isPermaLink="false">https://oeradio.at/?p=90825</guid><description>&lt;p&gt;RADE je nevronski govorni kodek, s katerim FreeDV prenaša govor po kratkih valovih razumljivo tudi pri zelo šibkih signalih. V osnovnem članku o FreeDV smo RADE že predstavili. Tukaj si ga ogledamo podrobneje: Kaj piše v strokovnem članku, po čem se razlikujeta različici V1 in V2, kaj je prinesel FreeDV 2.3.0 in katere številke so [&amp;#8230;]&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Der Beitrag &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/rade-v1-in-v2-nevronski-govorni-kodek-za-kratke-valove-kaj-povedo-stevilke/&quot;&gt;RADE V1 in V2: kaj nevronski govorni kodek za kratke valove v resnici zmore&lt;/a&gt; erschien zuerst auf &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl&quot;&gt;OERadio&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</description><pubDate>Sat, 31 Oct 2026 14:48:00 GMT</pubDate><content:encoded>&lt;p&gt;RADE je nevronski govorni kodek, s katerim FreeDV prenaša govor po kratkih valovih razumljivo tudi pri zelo šibkih signalih. V &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/freedv-odprtokodni-digitalni-glas-za-kratke-valove/&quot;&gt;osnovnem članku o FreeDV&lt;/a&gt; smo RADE že predstavili. Tukaj si ga ogledamo podrobneje: Kaj piše v strokovnem članku, po čem se razlikujeta različici V1 in V2, kaj je prinesel FreeDV 2.3.0 in katere številke so zanesljive? Pri vrsti podatkov se viri razhajajo. To vsakič posebej povemo.&lt;/p&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-image size-large&quot;&gt;&lt;img src=&quot;https://oeradio.at/wp-content/uploads/2026/08/legendaere-icom-ic7300-1024x683.webp&quot; alt=&quot;Icom IC-7300 s prikazom spektra in slapa na zaslonu&quot; width=&quot;1024&quot; height=&quot;683&quot; loading=&quot;lazy&quot;/&gt;&lt;figcaption class=&quot;wp-element-caption&quot;&gt;RADE ne teče v radijski postaji, temveč na računalniku. Radijska postaja, tukaj Icom IC-7300, prejme signal prek vmesnika z zvočno kartico in deluje enako kot pri SSB. Foto: Hp.Baumeler, &lt;a href=&quot;https://commons.wikimedia.org/wiki/File:IC-7300.jpg&quot;&gt;Wikimedia Commons&lt;/a&gt;, CC BY-SA 4.0&lt;/figcaption&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Nevronski? Kaj sploh to pomeni?&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;„Nevronska mreža“ je računalniški program, ki ne dela korak za korakom po trdnem navodilu, temveč se uči iz primerov. Ime izvira iz možganov, v katerih so živčne celice (nevroni) med seboj povezane. V računalniku je to groba oponašava: zelo veliko majhnih računskih postaj, ki posredujejo števila in jih pri tem vsaka malo spremeni.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Primerjava iz kuhinje.&lt;/strong&gt; Klasičen program je kot recept: 200 gramov moke, dve jajci, deset minut mešanja. Nekdo si je vse vnaprej zamislil in računalnik to izvede natanko tako. Nevronska mreža je bolj podobna vajencu, ki tisočkrat speče torto. Po vsakem poskusu mu nekdo pove, kako blizu je bil dobremu rezultatu, in on nekoliko popravi. Na koncu zna speči torto, ne da bi mu kdorkoli narekoval recept. To vajo imenujemo &lt;strong&gt;učenje&lt;/strong&gt; (angl. training).&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;In „UI“?&lt;/strong&gt; Umetna inteligenca je krovni pojem za programe, ki rešujejo naloge, pri katerih bi sicer domnevali um: prepoznavanje govora, opisovanje slik, pisanje besedil. Nevronske mreže so danes najpomembnejša tehnika za tem. Z mislečim bitjem to nima nobene zveze. Mreža prepoznava vzorce v zelo velikem številu primerov in jih uporablja na novih.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Kaj ima to z radiom?&lt;/strong&gt; Da bi govor poslali po kratkih valovih, ga je treba zapakirati v nekaj števil in jih na drugem koncu spet razpakirati. Pakiranju pravimo kodiranje, razpakiranju dekodiranje, celotnemu paketu pa &lt;strong&gt;kodek&lt;/strong&gt;. Doslej so strokovnjaki pravila za to zasnovali ročno, kot recept. Pri RADE del te naloge prevzame nevronska mreža. Po strokovnem članku je bila naučena, da prenese šum in večpotno širjenje, kakršna se pojavljata na kratkih valovih.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Del „&lt;strong&gt;Autoencoder&lt;/strong&gt;“ v imenu opisuje načelo: ena mreža nekaj zapakira (encode), druga to razpakira (decode), obe pa se skupaj vadita, dokler razpakirano ni čim bližje izvirniku, tudi če je bilo na poti moteno. Lahko si ju predstavljamo kot dva dopisna prijatelja, ki se dogovorita za skrivno pisavo, ki ostane berljiva, tudi če se pismo zmoči.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Ne pošilja se torej sam zvok, temveč zaporedje števil. Ustvarjanje zvoka na sprejemni strani prevzame &lt;strong&gt;vocoder&lt;/strong&gt;. Iz prispelih lastnosti glasu (višina tona, barva zvoka) spet sestavi slišen govor. Pri RADE je tudi to nevronska mreža z imenom FARGAN.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Pomembno je vedeti: Tak sistem potrebuje več računske moči kot klasičen sistem digitalnega govora. Zato RADE teče na računalniku in ne v radijski postaji. In kar se je mreža naučila, se ne da prebrati kot recept. Ali deluje, zato dokažemo s preizkusi, kot v članku.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Kaj je RADE&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;RADE pomeni „Radio Autoencoder“. Razvila sta ga David Rowe (VK5DGR) in Jean-Marc Valin. Njun strokovni članek „RADE: A Neural Codec for Transmitting Speech over HF Radio Channels“ je izšel 10. maja 2025 na arXiv in bil 26. julija 2025 popravljen (&lt;a href=&quot;https://arxiv.org/abs/2505.06671&quot;&gt;arXiv:2505.06671&lt;/a&gt;). Osnovna zamisel: nevronska mreža nadomesti številne klasične stopnje obdelave signala. Kodirnik vzame lastnosti glasu (kratkočasovni spekter, višino tona, zvenečnost) in iz njih naredi zvezne simbole QAM. Ti se po kratkih valovih oddajajo z OFDM. Dekodirnik iz njih rekonstruira lastnosti. Sam govor ustvari ML-vocoder FARGAN, ne več Codec 2 (&lt;a href=&quot;https://freedv.org/radio-autoencoder/&quot;&gt;freedv.org&lt;/a&gt;).&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Po članku je mreža naučena na šum in večpotno širjenje. Programska oprema je pod licenco BSD-2-Clause (&lt;a href=&quot;https://github.com/drowe67/radae&quot;&gt;GitHub: drowe67/radae&lt;/a&gt;).&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Številke iz članka&lt;/h2&gt;

&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Zgradba:&lt;/strong&gt; 30 nosilcev s po 50 simboli na sekundo. Na okvir OFDM pride 120 simbolov QAM iz treh zaporednih latentnih vektorjev. To da trajanje okvirja in zakasnitev algoritma 120 ms. Lastnosti se posodabljajo s 100 Hz, latentni vektor pa s 25 Hz.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Prag:&lt;/strong&gt; Na čistem šumnem kanalu (AWGN) je govor razumljiv vse do Eq/N0 = −3 dB.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Primerjava s SSB:&lt;/strong&gt; Za „zveza stoji“ (30 % delež napačnih besed) RADE pridobi 4 dB v primerjavi s SSB, tako v kanalu AWGN kot v večpotnem kanalu. Za dobro kakovost (5 % delež napačnih besed) je to 13 dB.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Konična moč (PAPR):&lt;/strong&gt; pod 1 dB. SSB je v članku pri povprečju okoli 8 dB.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Računska zahtevnost:&lt;/strong&gt; Kodirnik in dekodirnik potrebujeta vsak okoli 1 MB pomnilnika za shranjevanje in 32 MMAC. Vocoder FARGAN doda okoli 300 MMAC.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;Dodati je treba dve omejitvi. Prvič, merjenje je bilo opravljeno z avtomatskim prepoznavanjem govora (Whisper) na 500 primerih iz LibriSpeech, ne s poslušalskim testom po standardu. Neformalni poslušalski testi „nakazujejo“, da RADE precej presega SSB, tako članek. Drugič, 4 in 13 dB izhajata iz simulacij z modelnimi kanali. To ni izjava o vsaki resnični KV poti.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Primerjava V1 in V2&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Stran o RADE na freedv.org navaja za V1 VF pasovno širino 1500 Hz, občutljivost do okoli −2 dB SNR in PAPR okoli 4 dB za tipičnim filtrom SSB. V članku pa je PAPR pod 1 dB. Vrednosti opisujejo različna mesta v signalni verigi in jih ni mogoče neposredno primerjati. Prav tako je članek naveden v Eq/N0, stran FreeDV pa v SNR.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Tabela v repozitoriju GitHub primerja obe različici:&lt;/p&gt;

&lt;table class=&quot;wp-block-table&quot;&gt;
&lt;thead&gt;&lt;tr&gt;&lt;th&gt;&lt;/th&gt;&lt;th&gt;RADE V1&lt;/th&gt;&lt;th&gt;RADE V2&lt;/th&gt;&lt;/tr&gt;&lt;/thead&gt;
&lt;tbody&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td&gt;Pasovna širina (99 % zasedena)&lt;/td&gt;&lt;td&gt;okoli 2100 Hz (omejena s filtrom SSB)&lt;/td&gt;&lt;td&gt;okoli 860 Hz&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td&gt;Nosilci&lt;/td&gt;&lt;td&gt;30 (s pilotnimi simboli)&lt;/td&gt;&lt;td&gt;14 (samo podatki)&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td&gt;Trajanje okvirja&lt;/td&gt;&lt;td&gt;okoli 120 ms&lt;/td&gt;&lt;td&gt;okoli 40 ms&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;/tbody&gt;
&lt;/table&gt;

&lt;p&gt;Opazno: Za V1 freedv.org navaja 1500 Hz, repozitorij GitHub pa izmerjenih 2100 Hz z dodatkom „omejena s filtrom SSB“. Kdor to število navaja, naj pove, od kod izvira. Spektrogram SSB, RADE V1 in RADE V2 iz radijskega preizkusa najdete na &lt;a href=&quot;https://freedv.org/radio-autoencoder/&quot;&gt;strani RADE na freedv.org&lt;/a&gt;. Slike tukaj ne moremo prikazati, ker tam ni navedena licenca.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;RADE V2 je po freedv.org v beta testiranju. Bitne hitrosti v bitih na sekundo ne navaja niti članek niti repozitorij. Zato je ne podajamo.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;FreeDV 2.3.0 z dne 19. maja 2026&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Različica 2.3.0 je po &lt;a href=&quot;https://machamradio.com/blog/2026/05/19/freedv-v2-3-0-has-been-released/&quot;&gt;MacHamRadio&lt;/a&gt; med drugim prinesla:&lt;/p&gt;

&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Python je bil odstranjen iz implementacije RADE za izboljšanje zmogljivosti. Poleg tega se je vrnil prikaz sprejemne frekvence RX za RADE.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Novi so tipka Tune, diagram SNR v glavnem oknu, RNNoise za zatiranje hrupa pri oddajanju in dnevnik CSV slišanih klicnih znakov.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;FreeDV Reporter ima filtre po stolpcih in lahko skrije lastno postajo.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Programska oprema teče neposredno na radijskih postajah Flex-8000 in Aurora. Na voljo so gradnje za Windows (Intel/AMD in ARM), macOS (ena datoteka DMG) in Linux kot AppImage za x86_64 in aarch64 (na primer Raspberry Pi 5).&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Kaj potrebujete&lt;/h2&gt;

&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Približno sodoben računalnik. Po freedv.org RADE V1 potrebuje več pomnilnika in računske moči kot klasičen sistem digitalnega govora. Teče tudi na Raspberry Pi 4 ali boljšem.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Windows 10 ali novejši velja za glavno platformo, poleg tega so na voljo Linux AppImage.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Vmesnik z zvočno kartico do radijske postaje. Na SM1000, ezDV in na mikrokrmilnikih RADE ne teče.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Radijsko postajo s SSB. V V1 ni squelcha SNR, dekodiranje se začne, takoj ko je sinhronizacija okvirja dovolj zanesljiva.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;Preden oddajate: Preverite, ali vrsta oddaje, frekvenčno območje in moč ustrezajo vašemu dovoljenju.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Predavanje za ogled&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Predavanje o RADE za radioamaterje povezuje stran RADE na freedv.org. Posnetek (AREG, marec 2025) je na kanalu YouTube Marka Jessopa:&lt;/p&gt;

&lt;div style=&quot;position:relative;padding-bottom:56.25%;height:0;overflow:hidden;max-width:100%;&quot;&gt;&lt;iframe style=&quot;position:absolute;top:0;left:0;width:100%;height:100%;&quot; src=&quot;https://www.youtube.com/embed/LxjcAF7Vy0Y&quot; title=&quot;RADE - Machine Learning for Speech over HF Radio (AREG March 2025 Presentation)&quot; frameborder=&quot;0&quot; allow=&quot;accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture&quot; allowfullscreen&gt;&lt;/iframe&gt;&lt;/div&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Umestitev&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Amateur Radio Newsline je novembra 2025 navedel Davida Rowa z besedami, da je RADE „the first known real-world deployment of a neural codec“. To je samoocena razvijalca in ne neodvisna sodba. Dokazano je, da je programska oprema prosto dostopna, da članek v simulacijah kaže pridobitke v primerjavi s SSB in da FreeDV 2.3.0 RADE v vsakdanji uporabi dela bolj obvladljiv. Odprto ostaja, kako se V2 obnese pri trajnem obratovanju in koliko postaj RADE dejansko uporablja.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Viri&lt;/h2&gt;

&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://arxiv.org/abs/2505.06671&quot;&gt;D. Rowe, J.-M. Valin: RADE: A Neural Codec for Transmitting Speech over HF Radio Channels, arXiv:2505.06671&lt;/a&gt; (v1 10. 5. 2025, v2 26. 7. 2025)&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://freedv.org/radio-autoencoder/&quot;&gt;FreeDV: RADE – Radio Autoencoder&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://github.com/drowe67/radae&quot;&gt;GitHub: drowe67/radae (izvorna koda, tabela V1/V2, BSD-2-Clause)&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://machamradio.com/blog/2026/05/19/freedv-v2-3-0-has-been-released/&quot;&gt;MacHamRadio: FreeDV 2.3.0 has been released (19. 5. 2026)&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.arnewsline.org/news-text/2025/11/20/neural-codec-called-milestone-for-digital-voice&quot;&gt;Amateur Radio Newsline, 20. 11. 2025: Neural codec called milestone for digital voice&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=LxjcAF7Vy0Y&quot;&gt;YouTube: RADE – Machine Learning for Speech over HF Radio (AREG March 2025 Presentation)&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://commons.wikimedia.org/wiki/File:IC-7300.jpg&quot;&gt;Wikimedia Commons: File:IC-7300.jpg&lt;/a&gt;, Hp.Baumeler, CC BY-SA 4.0&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;73 – ekipa oeradio.at&lt;/p&gt;

&lt;hr class=&quot;wp-block-separator has-alpha-channel-opacity&quot;/&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Obvestilo o preglednosti&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Ta članek je bil raziskan in napisan s pomočjo UI (Claude, Anthropic). Vsebino je pregledala uredniška ekipa oeradio.at in jo pripravila za avstrijsko radioamatersko skupnost.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Der Beitrag &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/rade-v1-in-v2-nevronski-govorni-kodek-za-kratke-valove-kaj-povedo-stevilke/&quot;&gt;RADE V1 in V2: kaj nevronski govorni kodek za kratke valove v resnici zmore&lt;/a&gt; erschien zuerst auf &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl&quot;&gt;OERadio&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</content:encoded><dc:creator>Michael | OE8YML</dc:creator><category>DigiModes</category></item><item><title>Kaj se spremeni, ko pišete gradivo za učenje CW v perzijščini in arabščini</title><link>https://oeradio.at/sl/kaj-se-spremeni-ko-pisete-gradivo-za-ucenje-cw-v-perzijscini-in-arabscini/</link><guid isPermaLink="false">https://oeradio.at/?p=90810</guid><description>&lt;p&gt;Gostujoči prispevek: Mohammad Bahrololoum, ex EP2MHB Prevod angleškega izvirnika, avtor: Mohammad Bahrololoum. Na angleški izvirnik Morsejevo abecedo pogosto imenujejo univerzalni jezik. Dah je dah na Dunaju, v Dubaju in v Teheranu. A gradivo, s katerim jo učimo, ni univerzalno. Skoraj vse je napisano v angleščini, večina preostalega pa v drugih evropskih jezikih. Kdor govori perzijsko [&amp;#8230;]&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Der Beitrag &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/kaj-se-spremeni-ko-pisete-gradivo-za-ucenje-cw-v-perzijscini-in-arabscini/&quot;&gt;Kaj se spremeni, ko pišete gradivo za učenje CW v perzijščini in arabščini&lt;/a&gt; erschien zuerst auf &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl&quot;&gt;OERadio&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</description><pubDate>Fri, 23 Oct 2026 10:03:38 GMT</pubDate><content:encoded>&lt;p&gt;&lt;em&gt;Gostujoči prispevek: Mohammad Bahrololoum, ex EP2MHB&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;&lt;em&gt;Prevod angleškega izvirnika, avtor: Mohammad Bahrololoum. &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/en/what-changes-when-you-write-cw-training-material-in-persian-and-arabic/&quot;&gt;Na angleški izvirnik&lt;/a&gt;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Morsejevo abecedo pogosto imenujejo univerzalni jezik. Dah je dah na Dunaju, v Dubaju in v Teheranu. A gradivo, s katerim jo učimo, ni univerzalno. Skoraj vse je napisano v angleščini, večina preostalega pa v drugih evropskih jezikih. Kdor govori perzijsko ali arabsko in se želi CW naučiti v svojem jeziku, najde zelo malo.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Vzdržujem brezplačen brskalniški trener, CW Trainer (&lt;a href=&quot;https://cw.mikroutik.com&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;cw.mikroutik.com&lt;/a&gt;), in letos jeseni sem napisal njegov priročnik v treh jezikih: angleščini, perzijščini in arabščini, skupaj okoli 150 strani. Pričakoval sem, da bo glavno delo prevajanje. Bilo je manjši del. V nadaljevanju so težave, ki jih nisem predvidel, v upanju, da jih bo naslednji, ki se tega loti, opazil prej.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Prevajajte iz vira, nikoli iz sorodne izdaje&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Najprej je nastal angleški priročnik, nato perzijski, nato arabski. Arabsko besedilo je bilo prevedeno iz angleščine, poglavje za poglavjem, kot se spodobi. Perzijska izdaja pa je bila že dokončana in oblikovana, zato je služila kot strukturna predloga: vrstni red poglavij, naslovi, vzorec vsakega naslova poglavja.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Ta predloga je s seboj prenesla eno besedo. V perzijščini je tab v uporabniškem vmesniku &lt;span dir=&quot;rtl&quot; lang=&quot;fa&quot;&gt;زبانه&lt;/span&gt; (beri Zabaneh), kar dobesedno pomeni »majhen jezik«. To je pravilna perzijščina. Vzorec naslovov poglavij jo je neposredno prenesel v arabščino kot &lt;span dir=&quot;rtl&quot; lang=&quot;ar&quot;&gt;لسان&lt;/span&gt; (beri Lesan), kar prav tako pomeni »jezik« in nič drugega. Arabska beseda za tab v vmesniku je &lt;span dir=&quot;rtl&quot; lang=&quot;ar&quot;&gt;تبويب&lt;/span&gt; (beri Tabweeb).&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Pojavila se je 48-krat, v vsakem naslovu vsakega poglavja, ki je govorilo o tabu. Bil je najpogosteje ponovljeni samostalnik v priročniku. Vsa samodejna preverjanja so uspela: datoteka se je razčlenila, PDF se je zgradil, slike so bile oštevilčene, struktura pa se je vrstica za vrstico ujemala z drugima dvema izdajama. Opazil sem jo, ko sem prebiral eno samo stran in se vprašal, kaj počne »jezik« na začetku vsakega odstavka.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Kalk iz prejšnjega prevoda je za prevajalca neviden, za bralca pa očiten. Pravilo, ki sem si ga zapomnil, je preprosto: prevajajte iz izvirnika, sorodno izdajo pa uporabite samo za postavitev, nikoli za izbiro besede.&lt;/p&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-image size-large&quot;&gt;&lt;img src=&quot;https://oeradio.at/wp-content/uploads/2026/10/cw-trainer-arabic-manual-page-orig-1024x1448.webp&quot; alt=&quot;Stran iz arabske izdaje priročnika CW Trainer z naslovom poglavja, ki prikazuje arabsko besedo za »tab« ob imenu kontrolnika v latinici Receive&quot; width=&quot;1024&quot; height=&quot;1448&quot;/&gt;&lt;figcaption class=&quot;wp-element-caption&quot;&gt;Slika 1. Stran iz arabske izdaje priročnika. Naslov poglavja se glasi &lt;span dir=&quot;rtl&quot; lang=&quot;ar&quot;&gt;تبويب&lt;/span&gt; Receive: popravljena beseda za »tab«, z imenom kontrolnika, ohranjenim v latinici, kot se prikaže na zaslonu, in povsod z zahodnimi številkami. Slika: Mohammad Bahrololoum&lt;/figcaption&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Imena kontrolnikov ohranite v latinici, nato pa plačajte ceno&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Priročnik mora bralcu povedati, katero tipko naj pritisne. Če na zaslonu piše &lt;strong&gt;Receive&lt;/strong&gt;, priročnik pa pravi  &lt;span dir=&quot;rtl&quot; lang=&quot;fa&quot;&gt;دریافت&lt;/span&gt; (beri Daryaft), mora bralec to prevesti nazaj, preden najde gumb. Zato tako perzijska kot arabska izdaja ohranjata vsako ime kontrolnika natanko tako, kot je na zaslonu, v latinici.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Ta odločitev ima ceno. Perzijski ali arabski odstavek teče od desne proti levi. Če vanj vstavite angleško besedo, mora dvosmerni algoritem Unicode odločiti, v katero smer spada vsak sosednji znak. Običajna žrtev so ločila: pika ali zaklepaj ob angleški besedi lahko pristane na napačni strani. Klicni znak ali vrednost, kot je »20 WPM«, se lahko preuredi tako, da se bere napačno, čeprav je videti skoraj prav.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Rešitev je, da vsak fragment od leve proti desni izrecno izolirate, tako da odstavek vsakega obravnava kot zaprto enoto, namesto da ugiba. V gradnji priročnika to pomeni, da je vsako ime kontrolnika, tipka, košček kode in klicni znak ovit in označen kot izolirano besedilo od leve proti desni. To storite za vsak fragment od samega začetka. Popravljanje po enega, ko prihajajo pritožbe, se nikoli ne konča.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Pisava je pomembnejša, kot se zdi&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Perzijščina in arabščina si delita pisni sistem, zato je mamljivo obe postaviti v isti pisavi. Sprva sem za obe uporabil Vazirmatn, odlično perzijsko pisavo. Arabsko besedilo prikaže pravilno: vsaka črka je tam in vsaka beseda se pravilno veže.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Toda riše ga s perzijskimi oblikami črk. Več črk in številke so v obeh tradicijah videti drugače, arabski bralec pa to opazi takoj. Stran se bere kot perzijska tipografija v arabskih besedah. Arabska izdaja je zdaj postavljena v Noto Sans Arabic, perzijska ostaja v Vazirmatn. Izbira pisnega sistema ni dovolj; izberite pisavo, narejeno za jezik.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Številke&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Arabščina ima svoje številke, &lt;span dir=&quot;rtl&quot; lang=&quot;ar&quot;&gt;٠١٢٣٤٥٦٧٨٩&lt;/span&gt;, perzijščina pa sorodno, a drugačno množico. Očitna izbira bi bila, da bi jih uporabljali povsod. Arabska izdaja tega ne dela. Uporablja zahodne številke, od 0 do 9.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Razloga sta dva. Prvič, sledi konvenciji tehničnega pisanja v Zalivu, kjer bo izdaja najverjetneje brana. Drugič, v priročniku za CW številke skoraj nikoli ne stojijo same. Stojijo ob latinskih vrednostih: 20 WPM, poročilo 599, klicni znak, kot je A61XX. Mešanje dveh številskih sistemov znotraj ene izmenjave je težje za branje kot uporaba enega. V tehničnem gradivu lahko konvencija stroke odtehta konvencijo jezika.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Pod vsem tem: Morse je neodvisen od pisnega sistema, Kochov vrstni red ni&lt;/h2&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-image size-large&quot;&gt;&lt;img src=&quot;https://oeradio.at/wp-content/uploads/2026/10/cw-trainer-welcome-screen-orig-1024x750.webp&quot; alt=&quot;Začetni zaslon CW Trainerja s 40-znakovnim Kochovim vrstnim redom in priročnikom v treh pisnih sistemih&quot; width=&quot;1024&quot; height=&quot;750&quot;/&gt;&lt;figcaption class=&quot;wp-element-caption&quot;&gt;Slika 2. Začetni zaslon trenerja: 40-znakovni Kochov vrstni red G4FON, in priročnik, ponujen v treh pisnih sistemih. Slika: Mohammad Bahrololoum&lt;/figcaption&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;p&gt;To je točka, za katero si najbolj želim, da si jo ljudje zapomnijo.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Kochova metoda uvaja znake enega za drugim, s polno hitrostjo, v stalnem vrstnem redu. Moj trener uporablja 40-znakovni vrstni red iz Kochovega trenerja G4FON, ki se začne s K, M, R, S, U; drugi, med njimi LCWO, uporabljajo svoje vrstne rede. Toda vsak od teh vrstnih redov je zaporedje latinskih črk, tudi izmenjave, za katere se vadi (klicni znaki, RST, Q-kode, imena in QTH-ji), pa so zapisane v latinskih črkah.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Perzijščina in arabščina imata lastni morsejevi abecedi. Radioamaterstvo jih ne uporablja. Tako se tisti, ki govori angleško in se uči CW, nauči ene stvari: kode za črke, ki jih že pozna. Tisti, ki govori perzijsko ali arabsko, se nauči dveh stvari hkrati: kode in latinskih črk, ki jih ta predstavlja, skupaj z navado branja od leve proti desni. Ko učenec prepiše »K« in ga ne more povezati z zvokom, težava morda ni v morsejevi abecedi.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Nič od tega ne naredi tečaja težjega za izdelavo. Naredi pa razlago pomembnejšo. Priročnik v perzijščini in arabščini mora razložiti abecedo prav tako kot kodo, in to brez vzvišenosti do nekoga, ki je morda izkušen inženir in bere v drugem pisnem sistemu.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Kaj bi povedal naslednjemu&lt;/h2&gt;

&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Vsako izdajo prevedite iz izvirnika, nikoli iz drugega prevoda.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Imena na zaslonu ohranite v pisnem sistemu, ki ga uporablja zaslon, in vsak fragment od leve proti desni izolirajte od samega začetka.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Izberite pisavo, zasnovano za jezik, ne samo za pisni sistem.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Številke določite po konvenciji stroke in tudi jezika.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Ne pozabite, da se bralec morda poleg kode uči tudi abecede.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;In poiščite operaterja, ki je naravni govorec, da prebere besedilo. Moja arabska izdaja na to branje še čaka in bi bil zanj hvaležen.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;CW Trainer je brezplačen, nima oglasov in za vadbo ne potrebuje računa. Izvorna koda je odprta (&lt;a href=&quot;https://github.com/ep3mhb/cw-trainer&quot; rel=&quot;noopener&quot;&gt;github.com/ep3mhb/cw-trainer&lt;/a&gt;), priročnik pa je v vseh treh jezikih na voljo na zavihku »Help«.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Povezano: &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/ucenje-cw-v-letu-2026-moderne-metode-z-aplikacijami-spletnimi-orodji-in-ui/&quot;&gt;Učenje CW v Letu 2026: Moderne Metode z Aplikacijami, Spletnimi Orodji in UI&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Der Beitrag &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/kaj-se-spremeni-ko-pisete-gradivo-za-ucenje-cw-v-perzijscini-in-arabscini/&quot;&gt;Kaj se spremeni, ko pišete gradivo za učenje CW v perzijščini in arabščini&lt;/a&gt; erschien zuerst auf &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl&quot;&gt;OERadio&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</content:encoded><dc:creator>Mohammad Bahrololoum | ex EP2MHB</dc:creator><category>Amatersko radijstvo</category><category>Tehnologija</category></item><item><title>Zimski VHF Simplex izziv: 2 m naj tudi pozimi ostane živ</title><link>https://oeradio.at/sl/zimski-vhf-simplex-izziv-2026-2027/</link><guid isPermaLink="false">https://oeradio.at/?p=90793</guid><description>&lt;p&gt;Pas 2 m je postal tišji, veliko zvez danes poteka prek repetitorjev ali internetnih povezav. Zimski VHF Simplex izziv pobude 145 Alive želi to spremeniti: od 1. oktobra 2026 do 1. februarja 2027 šteje vsaka neposredna zveza na 2 m, v FM ali SSB. Sodeluje lahko vsakdo, od postaje na kuhinjski mizi do aktivacije na [&amp;#8230;]&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Der Beitrag &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/zimski-vhf-simplex-izziv-2026-2027/&quot;&gt;Zimski VHF Simplex izziv: 2 m naj tudi pozimi ostane živ&lt;/a&gt; erschien zuerst auf &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl&quot;&gt;OERadio&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</description><pubDate>Thu, 22 Oct 2026 08:40:00 GMT</pubDate><content:encoded>&lt;p&gt;Pas 2 m je postal tišji, veliko zvez danes poteka prek repetitorjev ali internetnih povezav. &lt;strong&gt;Zimski VHF Simplex izziv&lt;/strong&gt; pobude 145 Alive želi to spremeniti: od 1. oktobra 2026 do 1. februarja 2027 šteje vsaka neposredna zveza na 2 m, v FM ali SSB. Sodeluje lahko vsakdo, od postaje na kuhinjski mizi do aktivacije na vrhu.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Kaj je izziv?&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;145 Alive je mednarodna pobuda okoli pasu 2 m z regionalnimi koordinatorji med drugim v Nemčiji, na Norveškem, Švedskem in v Veliki Britaniji. Zimski izziv izrecno &lt;strong&gt;ni tekmovanje&lt;/strong&gt;: seznamov rezultatov ni, vsak igra sam proti sebi. Kdor naloži dnevnik zvez, dobi osebno potrdilo s svojim številom točk. Izziv že poteka, v času naše raziskave je bilo prijavljenih 79 udeležencev.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Zamisel se dobro ujema z Avstrijo. Med dolinami in vrhovi so simplex zveze na 2 m pogosto zanimivejše, kot bi pričakovali, kar smo opisali v članku &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/alpska-propagacija-kako-gore-vplivajo-na-vhf-uhf/&quot;&gt;Alpska propagacija: kako gore vplivajo na širjenje VHF/UHF&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-image size-large&quot;&gt;&lt;img src=&quot;https://oeradio.at/wp-content/uploads/2026/10/winter-vhf-simplex-sota-roter-knopf-1024x768.webp&quot; alt=&quot;Postaja SOTA na vrhu Roter Knopf z ročno postajo, transceiverjem in vertikalno anteno pred zasneženimi gorami&quot; class=&quot;wp-image-90799&quot;/&gt;&lt;figcaption class=&quot;wp-element-caption&quot;&gt;Aktivacija SOTA na Roter Knopf (Schobergruppe) na KV in VHF/UHF. Foto: Ptolusque, &lt;a href=&quot;https://commons.wikimedia.org/wiki/File:SOTA_Roter_Knopf.jpg&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;Wikimedia Commons&lt;/a&gt;, &lt;a href=&quot;https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;CC BY-SA 4.0&lt;/a&gt;.&lt;/figcaption&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Pravila na kratko&lt;/h2&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Obdobje:&lt;/strong&gt; od 1. oktobra 2026 do 1. februarja 2027, 23:59 UTC&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Pas:&lt;/strong&gt; samo pas 2 m&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Vrste dela:&lt;/strong&gt; FM in SSB, vedno samo simplex&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Ni dovoljeno:&lt;/strong&gt; repetitorji, internetne povezave kot EchoLink ali AllStar, sateliti, crossband in digitalne vrste dela, kot sta FT8 ali DMR&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Moč:&lt;/strong&gt; največ 25 W na izhodu oddajnika&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Klicne frekvence:&lt;/strong&gt; 145,500 MHz FM in 144,300 MHz USB, po vzpostavljeni zvezi preklopite na prosto frekvenco&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Izmenjava:&lt;/strong&gt; rapport in šestmestni lokator (na primer JN66xp)&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Točke:&lt;/strong&gt; 1 točka na postajo v FM, 2 točki na postajo v SSB, 10 točk za vsako novo šestmestno lokatorsko polje. Dvojne zveze se ne štejejo.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Bonus za preklop:&lt;/strong&gt; +25 točk, če je bila ista postaja delana v FM in v SSB&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Oddaja dnevnika:&lt;/strong&gt; datoteka ADIF do 14. februarja 2027, 23:59 UTC&lt;/li&gt;&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;Svoj lokator najhitreje najdete na spletni lokatorski karti ali neposredno v programu za vodenje dnevnika. Kdor rad dela SSB: &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/2m-ssb-krog-vsako-sredo-ob-20-00-lt-utc1-vrhunec-zahvaljujoc-raimundu-oe8ank/&quot;&gt;2 m SSB krog OE8ANK na 144,320 MHz&lt;/a&gt; je dobro mesto za iskanje postaj za bonus za preklop.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Bonus za SOTA, POTA in majhno moč&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Za prenosne aktivatorje v Avstriji sta na voljo dva zanimiva dodatka. V pravilih sta navedena ločeno in ju je mogoče združiti:&lt;/p&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Bonus SOTA/POTA:&lt;/strong&gt; +50 točk za aktivacijo z vrha ali iz parka z vsaj petimi različnimi simplex zvezami. Referenca SOTA ali POTA mora biti v dnevniku.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Faktor majhne moči:&lt;/strong&gt; Skupno število točk se pomnoži z 1,5, če ste &lt;strong&gt;ves čas izziva&lt;/strong&gt; oddajali z največ 10 W.&lt;/li&gt;&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;Ročna postaja s 5 W samodejno izpolni mejo 10 W, vrh pa na 2 m pogosto prinese presenetljive dosege. Kdor pozimi tako ali tako hodi na &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/sota-v-avstriji-radijski-promet-z-vrha-na-vrh/&quot;&gt;vrhove SOTA&lt;/a&gt; ali aktivira &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/pota-v-avstriji-radioamaterstvo-iz-parkov-in-naravnih-rezervatov/&quot;&gt;parke POTA&lt;/a&gt;, si lahko z majhno &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/yagi-antene-za-vhf-uhf-gradnja-lastne-usmerjene-antene/&quot;&gt;yagijem za 2 m&lt;/a&gt; v nahrbtniku zagotovi nekaj bonus točk. Kako mrzla je lahko taka aktivacija, pokaže naše poročilo &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/cq-sota-funk-mraz-mrzli-prsti-in-lajajoci-sodelavec/&quot;&gt;Radio, mraz in zmrznjeni prsti&lt;/a&gt;. Pozor pri faktorju: velja le, če v celotnem izzivu nikoli ni bilo v igri več kot 10 W. Kdor je že oddajal z večjo močjo, ga ne dobi več.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Tako sodelujete&lt;/h2&gt;

&lt;ol&gt;&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Registracija:&lt;/strong&gt; Na &lt;a href=&quot;https://145alive.com/&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;145alive.com&lt;/a&gt; se prijavite z znakom in imenom. Delati sme vsak, za potrdilo pa je registracija potrebna.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Delo in beleženje:&lt;/strong&gt; V dnevnik vpisujte zveze z rapportom in šestmestnim lokatorjem, pri SOTA ali POTA tudi referenco.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Nalaganje ADIF:&lt;/strong&gt; Dnevnik izvozite kot datoteko ADIF, na primer iz programa &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/wavelog-sodobni-spletni-dnevnik-za-radioamaterje-namestitev-z-dockerjem/&quot;&gt;Wavelog&lt;/a&gt; ali drugega &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/cloud-logging-2026-spletni-dnevniki-za-radioamaterje-v-primerjavi/&quot;&gt;spletnega dnevnika&lt;/a&gt;, in ga naložite prek nalaganja dnevnika na 145alive.com. Točke se tam izračunajo samodejno.&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Potrdilo:&lt;/strong&gt; Po oddaji do 14. februarja 2027 prejmete osebno potrdilo.&lt;/li&gt;&lt;/ol&gt;

&lt;p&gt;Celotna pravila z računskim primerom so na spletni strani. Posamezna pravila o bonusih so tam na dveh mestih nekoliko drugače oblikovana. Kdor želi vedeti natančno, naj vpraša neposredno organizatorje.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Povezave&lt;/h2&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://145alive.com/&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;145 Alive: začetna stran in registracija&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://145alive.com/events/11-winter-vhf-simplex-challenge-20262027&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;Stran dogodka Winter VHF Simplex Challenge 2026/2027&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://145alive.com/winter-challenge-rules-document&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;Pravila (angleško)&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/groups/906901577214402&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;Facebook skupina izziva&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;Hvala Romanu IU3GMW za namig!&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;73 – vaše oeradio.at-uredništvo&lt;/p&gt;

&lt;hr class=&quot;wp-block-separator has-alpha-channel-opacity&quot;/&gt;

&lt;p&gt;&lt;em&gt;Naslovna slika: aktivacija SOTA na Roter Knopf, foto: Ptolusque, &lt;a href=&quot;https://commons.wikimedia.org/wiki/File:SOTA_Roter_Knopf.jpg&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;Wikimedia Commons&lt;/a&gt;, licenca &lt;a href=&quot;https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;CC BY-SA 4.0&lt;/a&gt;, pomanjšana za spletno stran.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;

&lt;hr class=&quot;wp-block-separator has-alpha-channel-opacity&quot;/&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Obvestilo o preglednosti&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Ta članek je bil raziskan in napisan s pomočjo umetne inteligence (Claude, Anthropic). Uredništvo je pregledalo in uredilo vso vsebino. Kljub skrbnemu pregledu se lahko pojavijo posamezne netočnosti, z veseljem sprejemamo popravke po e-pošti na &lt;a href=&quot;mailto:kontakt@oeradio.at&quot;&gt;kontakt@oeradio.at&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Der Beitrag &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/zimski-vhf-simplex-izziv-2026-2027/&quot;&gt;Zimski VHF Simplex izziv: 2 m naj tudi pozimi ostane živ&lt;/a&gt; erschien zuerst auf &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl&quot;&gt;OERadio&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</content:encoded><dc:creator>Michael | OE8YML</dc:creator><category>Amatersko radijstvo</category><category>Radijski promet</category><category>SOTA</category><category>POTA</category></item><item><title>OE8JOTA 2026: Hvala za tri dni v etru in soboto s tabornicami</title><link>https://oeradio.at/sl/oe8jota-2026-pregled-hvala/</link><guid isPermaLink="false">https://oeradio.at/?p=90772</guid><description>&lt;p&gt;Od 16. do 18. oktobra je bil OE8JOTA v etru, v soboto pa smo bili na terenu pri tabornicah. Brali smo radijske zveze, se smejali, se pogovarjali o tehniki in merili z Radiacodom in merilnikom EMS. Pregled z zahvalo vsem, ki ste sodelovali.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Der Beitrag &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/oe8jota-2026-pregled-hvala/&quot;&gt;OE8JOTA 2026: Hvala za tri dni v etru in soboto s tabornicami&lt;/a&gt; erschien zuerst auf &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl&quot;&gt;OERadio&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</description><pubDate>Mon, 19 Oct 2026 06:20:00 GMT</pubDate><content:encoded>&lt;p&gt;Ko se v soboto zvečer po takem dnevu peljem domov, sem utrujen, malo hripav in popolnoma zadovoljen. Posebna klicna znamka &lt;strong&gt;OE8JOTA&lt;/strong&gt; je bila v etru &lt;strong&gt;od 16. do 18. oktobra 2026&lt;/strong&gt;. V &lt;strong&gt;soboto, 17. oktobra&lt;/strong&gt;, smo bili poleg tega na terenu pri tabornicah. Tam smo veliko delali z radijem, se veliko smejali, se pogovarjali o tehniki in predvsem aktivno sodelovali. Bilo je veselje.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;V soboto pri tabornicah smo bili &lt;strong&gt;OE8ASR André&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;OE8CXC Sergio&lt;/strong&gt; in jaz, &lt;strong&gt;OE8YML Michael&lt;/strong&gt;. Program že poznate iz &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/oe8jota-2026-pfadfinderinnen-on-air/&quot;&gt;napovedi&lt;/a&gt;. Tukaj pa je, kako je bilo v resnici.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Majhen antenski park na vrtu&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Za hišo smo postavili pravi majhen &lt;strong&gt;antenski park&lt;/strong&gt;. Od &lt;strong&gt;večpasovne vertikalke&lt;/strong&gt; prek &lt;strong&gt;dipola z zapornimi vezji (trapped dipole)&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;vertikalke z magnetnim podnožjem&lt;/strong&gt; do &lt;strong&gt;yagija za 2 m in 70 cm&lt;/strong&gt; je bilo vse zraven. Zamisel je bila preprosta: otroci naj ne vidijo samo radijske postaje, ampak naj tudi razumejo, kaj visi zunaj na jamboru in zakaj se različne antene obnašajo tako različno.&lt;/p&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-image size-large&quot;&gt;&lt;img src=&quot;https://oeradio.at/wp-content/uploads/2026/10/oe8jota-2026-antennenpark-haus-1024x768.webp&quot; alt=&quot;Postavitev anten za taborniškim domom: André in Michael ob lesenih drogovih, vmes žice, vertikala in Yagi&quot; class=&quot;wp-image-90761&quot;/&gt;&lt;figcaption class=&quot;wp-element-caption&quot;&gt;Postavitev anten za domom: André in Michael ob lesenih drogovih.&lt;/figcaption&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-image size-large&quot;&gt;&lt;img src=&quot;https://oeradio.at/wp-content/uploads/2026/10/oe8jota-2026-yagi-dipol-1024x1365.webp&quot; alt=&quot;Antena yagi na jamboru, pred njo dipol z zapornimi vezji, v ozadju vertikalka pred jesenskim listjem in gorami&quot; class=&quot;wp-image-90762&quot;/&gt;&lt;figcaption class=&quot;wp-element-caption&quot;&gt;Yagi, dipol z zapornimi vezji in vertikalka v sožitju. Zadaj koroške gore.&lt;/figcaption&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Teorija za otipati&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Poleg radijskih zvez teorija ni bila zapostavljena, in dobro se je obnesla. Govorili smo o &lt;strong&gt;širjenju elektromagnetnih valov&lt;/strong&gt;: zakaj lahko en signal potuje pol sveta daleč, drugi pa izgine že za goro. Tabornice so razmišljale z nami, spraševale in včasih vprašale tudi bolj pametno, kot bi nam bilo ljubo.&lt;/p&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-image size-large&quot;&gt;&lt;img src=&quot;https://oeradio.at/wp-content/uploads/2026/10/oe8jota-2026-vortrag-wellenausbreitung-1024x768.webp&quot; alt=&quot;Radioamater tabornicam pred zemljevidom sveta razlaga širjenje valov&quot; class=&quot;wp-image-90763&quot;/&gt;&lt;figcaption class=&quot;wp-element-caption&quot;&gt;Širjenje valov pred zemljevidom sveta. Zemljevid s predponami klicnih znakov smo še velikokrat potrebovali.&lt;/figcaption&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Meriti namesto verjeti: EMS in Radiacode&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Posebej zanimiv je bil praktični del. Pokazali smo, kako preprosto je mogoče izvesti &lt;strong&gt;meritve EMS&lt;/strong&gt; (elektromagnetna polja). Z &lt;strong&gt;Radiacodom&lt;/strong&gt; pa smo naredili vidno, kako se zazna &lt;strong&gt;ionizirajoče sevanje&lt;/strong&gt;. Ko naprava nenadoma zatika in krivulja poskoči, so vsi pogledi uprti v zaslon.&lt;/p&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-image size-large&quot;&gt;&lt;img src=&quot;https://oeradio.at/wp-content/uploads/2026/10/oe8jota-2026-ems-messung-fenster-1024x1365.webp&quot; alt=&quot;Tabornice in taborniki stojijo v protisvetlobi ob oknu, na mizi zančna antena in merilne naprave&quot; class=&quot;wp-image-90764&quot;/&gt;&lt;figcaption class=&quot;wp-element-caption&quot;&gt;V protisvetlobi ob oknu: zančna antena in merilne naprave na mizi, vsi napeto gledajo.&lt;/figcaption&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;p&gt;Pri tem so se pojavila vprašanja, ki jih prej ali slej postavi vsaka skupina: &lt;em&gt;Ali je sevanje mobilnih telefonov škodljivo za zdravje? In od kdaj?&lt;/em&gt; Na to in na mnoga druga vprašanja je &lt;strong&gt;OE8CXC Sergio&lt;/strong&gt; odgovoril potrpežljivo, razumljivo in brez strašenja. Tako mora biti: kdor sam meri in pozna velikostne rede, zna ločiti govorice od dejstev.&lt;/p&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-image size-large&quot;&gt;&lt;img src=&quot;https://oeradio.at/wp-content/uploads/2026/10/oe8jota-2026-fragen-strahlung-1024x768.webp&quot; alt=&quot;Radioamater stoji pred skupino sedečih tabornic, v ozadju zemljevid sveta in radijska postaja&quot; class=&quot;wp-image-90765&quot;/&gt;&lt;figcaption class=&quot;wp-element-caption&quot;&gt;Krog vprašanj o sevanju in zdravju. Nič ni ostalo neodgovorjeno.&lt;/figcaption&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;PMR, CB in MeshCore: radio brez izpita&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Poleg radioamaterstva smo na kraju namenoma razložili tudi sisteme, ki jih lahko uporabljate brez izpita: &lt;strong&gt;PMR446&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;CB&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;MeshCore&lt;/strong&gt;. Kaj zmorejo, kako daleč segajo in v čem se razlikujejo? Primerjavo lahko preberete v članku &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/pmr446-vs-cb-vs-freenet-kateri-brezlicencni-radio-je-pravi-za-vas/&quot;&gt;PMR446 vs. CB vs. Freenet&lt;/a&gt; in v članku &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/cb-radio-leta-2026-odpisan-a-se-vedno-ziv/&quot;&gt;CB radio leta 2026&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;MeshCore&lt;/strong&gt; je radijsko omrežje povsem brez mobilnega omrežja, v katerem se sporočila prenašajo od naprave do naprave. Zakaj je zdaj pravi trenutek za začetek, piše v članku &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/meshcore-radio-brez-mobilnega-omrezja-pridruzi-se/&quot;&gt;MeshCore: radio brez mobilnega omrežja&lt;/a&gt;. Kaj je v Avstriji dovoljeno otrokom in mladostnikom, pojasnjuje članek &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/meshcore-za-otroke-in-mladostnike-pravni-polozaj-v-avstriji/&quot;&gt;MeshCore za otroke in mladostnike&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Na pasovih&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Klicni znak OE8JOTA je bil &lt;strong&gt;od 16. do 18. oktobra&lt;/strong&gt; v etru. V soboto na terenu so tabornice in taborniki sami sedli k mikrofonu, črkovali klicni znak in dobili odgovor. Tega občutka, ko iz zvočnika nenadoma odgovori glas iz druge države, ni mogoče razložiti, treba ga je doživeti.&lt;/p&gt;

&lt;h3 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Dnevnik zvez v številkah&lt;/h3&gt;

&lt;p&gt;Pogled v dnevnik pokaže, kaj se je v teh treh dneh nabralo:&lt;/p&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;&lt;strong&gt;286 QSO-jev&lt;/strong&gt; z 270 različnimi postajami.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;31 držav DXCC na 4 celinah&lt;/strong&gt;, od Kanade prek Kenije do Združenih arabskih emiratov in Libanona.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;8 pasov&lt;/strong&gt;, od 160 m do pasu 2 m. Največ dogajanja je bilo na 40 m in 80 m, dodatno pa še na 20 m, 15 m, 30 m in 60 m.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Največ zvez je šlo v &lt;strong&gt;Nemčijo (70)&lt;/strong&gt;, na &lt;strong&gt;Poljsko (31)&lt;/strong&gt; in na &lt;strong&gt;Nizozemsko (27)&lt;/strong&gt;, sledile so Avstrija, Francija in Italija.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Taborni ogenj in radioamaterske zgodbe&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;K sobotnemu večeru s tabornicami seveda sodi taborni ogenj. Najboljši pogovori o antenah, širjenju valov in naslednjem projektu se, kot je znano, ne odvijajo za mizo, ampak s toplim obrazom in hladnim hrbtom ob ognju.&lt;/p&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-image size-large&quot;&gt;&lt;img src=&quot;https://oeradio.at/wp-content/uploads/2026/10/oe8jota-2026-blick-nach-oben-1024x1365.webp&quot; alt=&quot;Nasmejan radioamater se naslanja na leseni jambor in gleda navzgor proti anteni&quot; class=&quot;wp-image-90768&quot;/&gt;&lt;figcaption class=&quot;wp-element-caption&quot;&gt;Pogled navzgor: bo antena zdržala? Je zdržala.&lt;/figcaption&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Hvala, hvala, hvala&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Trije dnevi v etru in en dan na terenu delujejo samo zato, ker mnogi priskočijo na pomoč. Zato iskrena zahvala:&lt;/p&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Vsem pomagajočim rokam v ozadju&lt;/strong&gt;, pri postavljanju, napenjanju, vlečenju kablov, kuhanju in pospravljanju.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Vsem, ki ste se na pasovih prijazno pogovarjali s tabornicami&lt;/strong&gt;. Imeli ste potrpljenje, sočrkovali klicne znake in iz kratkega QSO-ja naredili doživetje.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Tabornicam in tabornikom samim za radovednost, vprašanja in dobro voljo.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://kaernten-funkt.at&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;&lt;strong&gt;Kärnten funkt&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt; za &lt;strong&gt;sponzoriranje klicnega znaka OE8JOTA&lt;/strong&gt;. Pri današnjih pristojbinah ni samoumevno, da društvo prevzame te stroške. Preprosto super.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Digitalno QSL-kartico prenesite sami&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Vsi, ki ste imeli QSO z OE8JOTA, si lahko &lt;strong&gt;digitalno QSL-kartico&lt;/strong&gt; prenesete sami:&lt;/p&gt;

&lt;ol&gt;&lt;li&gt;Odprite &lt;a href=&quot;https://www.qrz.com/db/OE8JOTA&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;qrz.com/oe8jota&lt;/a&gt;.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;V &lt;strong&gt;razdelku QSL&lt;/strong&gt; poiščite svoj klicni znak.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Prenesite kartico.&lt;/li&gt;
&lt;/ol&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-image size-large&quot;&gt;&lt;img src=&quot;https://oeradio.at/wp-content/uploads/2026/10/oe8jota-2026-qsl-beispiel-1024x712.webp&quot; alt=&quot;Primer digitalne QSL kartice OE8JOTA z izmišljeno klicno oznako OE0DEM, v ozadju fotografija taborniškega ognja&quot; class=&quot;wp-image-90769&quot;/&gt;&lt;figcaption class=&quot;wp-element-caption&quot;&gt;Tako izgleda vaša digitalna QSL kartica (primer z izmišljeno klicno oznako OE0DEM).&lt;/figcaption&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;p&gt;Že zdaj se veselimo prihodnjega leta. Kdor želi do takrat širiti navdušenje za radio med otroki in mladimi, bo v člankih &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/mladi-in-radioamaterstvo-zakaj-je-ta-hobi-navdusujoc-za-mlade/&quot;&gt;Mladi in radioamaterstvo&lt;/a&gt; in &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/world-amateur-radio-day-2026-dajte-mikrofon-otrokom/&quot;&gt;Dajte mikrofon otrokom&lt;/a&gt; našel nekaj spodbud.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;73 in na svidenje naslednjič,&lt;br&gt;Michael, OE8YML&lt;/p&gt;

&lt;hr class=&quot;wp-block-separator has-alpha-channel-opacity&quot;/&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Obvestilo o preglednosti&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Ta članek je bil napisan s pomočjo umetne inteligence (Claude, Anthropic) na podlagi Michaelovih navedb in fotografij ter uredniško pregledan. Kljub skrbnemu pregledu so lahko posamezne nenatančnosti vseeno prisotne, zato se razveselimo vaših opozoril po e-pošti na &lt;a href=&quot;mailto:kontakt@oeradio.at&quot;&gt;kontakt@oeradio.at&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Der Beitrag &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/oe8jota-2026-pregled-hvala/&quot;&gt;OE8JOTA 2026: Hvala za tri dni v etru in soboto s tabornicami&lt;/a&gt; erschien zuerst auf &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl&quot;&gt;OERadio&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</content:encoded><dc:creator>Michael | OE8YML</dc:creator><category>Amatersko radijstvo</category><category>Radijski promet</category><category>Dogodki</category></item><item><title>MeshCore za otroke in mladostnike: kaj je v Avstriji dovoljeno</title><link>https://oeradio.at/sl/meshcore-za-otroke-in-mladostnike-pravni-polozaj-v-avstriji/</link><guid isPermaLink="false">https://oeradio.at/?p=90733</guid><description>&lt;p&gt;MeshCore ne potrebuje dovoljenja in nima starostne meje. Prav zato je za otroke najdostopnejši radijski sistem, kar jih je. Pasti niso v radijskem pravu, ampak pri podatkih o lokaciji, odgovornosti in tem, kaj se dogaja v klepetu.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Der Beitrag &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/meshcore-za-otroke-in-mladostnike-pravni-polozaj-v-avstriji/&quot;&gt;MeshCore za otroke in mladostnike: kaj je v Avstriji dovoljeno&lt;/a&gt; erschien zuerst auf &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl&quot;&gt;OERadio&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</description><pubDate>Fri, 02 Oct 2026 18:00:00 GMT</pubDate><content:encoded>&lt;p&gt;Desetletnik priklopi ploščico za 30 evrov na prenosnik, v brskalniku klikne „Flash&quot;, prek Bluetootha poveže telefon in minuto zatem napiše sporočilo, ki prek treh repetitorjev preleti dolino. Brez mobilnega omrežja, brez kartice SIM, brez naročnine. To ni glasba prihodnosti, to je eno popoldne z &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/meshcore-radio-brez-mobilnega-omrezja-pridruzi-se/&quot;&gt;MeshCore&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;In prav tu pride vprašanje, ki ga starši, učitelji in mladinski voditelji postavijo takoj: ali otrok to sploh sme? Kratek odgovor je da, brez izpita in brez starostne meje. Daljši odgovor je zanimivejši, ker radijsko pravo tu sploh ni težava. Pasti so drugje.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Na kratko&lt;/h2&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;MeshCore deluje na &lt;strong&gt;869,4 do 869,65 MHz&lt;/strong&gt;, v splošno dovoljenem frekvenčnem območju. &lt;strong&gt;Brez dovoljenja, brez izpita, brez starostne meje.&lt;/strong&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;To je &lt;strong&gt;odločilna razlika v primerjavi z radioamaterstvom&lt;/strong&gt;: tam dovoljenje dobiš šele pri 14, tu ga sploh ni.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Resnično tveganje ni oddajnik, ampak &lt;strong&gt;deljenje lokacije&lt;/strong&gt;. Je neobvezno in pri otrocih naj ostane izklopljeno.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Pod 14 leti za škodo odgovarja &lt;strong&gt;oseba, ki nadzoruje&lt;/strong&gt;, od 14 naprej otrok sam.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Edina &lt;strong&gt;praktična&lt;/strong&gt; starostna meja prihaja iz trgovine z aplikacijami: Apple ID in Google račun sta v Avstriji mogoča šele od 14. leta. Prek prenosnika gre tudi prej.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;MeshCore ni klic v sili.&lt;/strong&gt; 112 ostane 112.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Zakaj MeshCore pravno leži povsem drugje kot radioamaterstvo&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Na oeradio.at gre večinoma za radioamaterstvo in tam je položaj za mlade jasno urejen. Dovoljenje zahteva dopolnjeno 14. leto starosti, tako določa &lt;strong&gt;§ 38 odst. 1 tč. 1 TKG 2021&lt;/strong&gt;. Kdor ni polno opravilno sposoben, potrebuje še izjavo polno opravilno sposobne osebe, ki prevzame odgovornost za pristojbine. Izpit sam nima starostne meje, klicni znak pa pride šele pri 14. Podrobnosti so v našem pregledu &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/zakonodaja-o-radioamaterstvu-v-avstriji-zakoni-predpisi-in-kaj-morate-vedeti/&quot;&gt;avstrijske radioamaterske zakonodaje&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Kaj je dovoljeno pod 14 leti, se pogosto pripoveduje bolj velikodušno, kot dopušča zakon. „Delo pod nadzorom&quot; ne piše v nobenem predpisu. TKG pozna natanko en primer: kratkotrajno delovanje &lt;strong&gt;klubske postaje na mednarodni radioamaterski prireditvi&lt;/strong&gt;, pod neposrednim nadzorom radioamaterke ali radioamaterja in s pisno prijavo Fernmeldebüro dva tedna prej (§ 28 odst. 2 tč. 2 in odst. 3). Popoldne v sosedovem shacku to ni.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Za MeshCore od tega ne velja nič.&lt;/strong&gt; Niti en stavek. MeshCore ni radioamaterstvo, deluje v območju SRD, torej med napravami kratkega dosega. Pravno je to povsem drug predal in radioamatersko pravo ga preprosto ne doseže.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Veriga izgleda takole. &lt;strong&gt;Zakon o telekomunikacijah 2021 (TKG 2021)&lt;/strong&gt; v § 28 odst. 1 določa, da sta postavitev in obratovanje radijske naprave dopustna med drugim „v okviru tehničnih pogojev uredbe po odst. 10&quot;. Odstavek 10 pooblašča pristojno ministrico, da prav to uredbo izda za obratovanje „brez individualne dodelitve frekvence ali obratovalnega dovoljenja (splošno dovoljenje)&quot;. Od 15. aprila 2026 je to &lt;strong&gt;Generelle-Funkanlagen-Bewilligungsverordnung 2026 (GenBV 2026)&lt;/strong&gt;, BGBl. II št. 93/2026. Dovoljenje podeljuje med drugim radijskim napravam, ki smejo obratovati v po vsej Uniji usklajenih frekvenčnih območjih.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Prevedeno: zakonodajalec je dovoljenje podelil enkrat, pavšalno, za vse. Nihče ne vlaga vloge, nihče ne dobi klicnega znaka, nihče ni registriran. In ker osebnega dovoljenja ni, ni niti osebe, ki bi morala izpolnjevati starostno mejo.&lt;/p&gt;

&lt;h3 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Številke, ki štejejo&lt;/h3&gt;

&lt;p&gt;Evropska različica pravil je v &lt;strong&gt;priporočilu ERC 70-03&lt;/strong&gt; in v izvedbenem sklepu EU o napravah kratkega dosega. Za območje, v katerem MeshCore deluje v Evropi, velja:&lt;/p&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;&lt;strong&gt;869,4 do 869,65 MHz:&lt;/strong&gt; največ &lt;strong&gt;500 mW ERP&lt;/strong&gt;, največ &lt;strong&gt;10 % obratovalnega cikla&lt;/strong&gt;. To je igrišče MeshCore.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Za primerjavo, 865 do 868 MHz: le 25 mW ERP in 1 % obratovalnega cikla.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;In 863 do 870 MHz na splošno: 25 mW ERP pri 0,1 % obratovalnega cikla.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;Standard MeshCore za Avstrijo je prednastavitev &lt;strong&gt;EU/UK (Narrow)&lt;/strong&gt;: &lt;strong&gt;869,618 MHz&lt;/strong&gt;, pasovna širina 62,5 kHz, spreading factor 8, coding rate 8, oddajna moč do 22 dBm. Vsa avstrijska vozlišča uporabljajo te nastavitve, sicer se med seboj ne slišijo. Skupnostna stran &lt;a href=&quot;https://meshcore.at/&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;meshcore.at&lt;/a&gt; trenutno navaja več kot 300 aktivnih vozlišč.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Dve stvari, ki ju je otroku vredno razložiti, ker sta edini pravi tehnični obveznosti:&lt;/p&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;&lt;strong&gt;500 mW ERP vključuje dobitek antene.&lt;/strong&gt; Kdor priključi anteno s 6 dBi, mora oddajno moč ustrezno znižati. V praksi: brez maksimuma, če visi dobra antena.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;10 % obratovalnega cikla na uro in napravo.&lt;/strong&gt; MeshCore pri običajnem klepetu ostaja precej pod tem. Težava nastane šele pri avtomatiziranih trajnih oddajah.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-image size-large&quot;&gt;&lt;img src=&quot;https://oeradio.at/wp-content/uploads/2026/10/meshcore-jugend-lora-node-1024x768.webp&quot; alt=&quot;Doma izdelano vozlišče LoRa z anteno in ohišjem&quot;/&gt;&lt;figcaption class=&quot;wp-element-caption&quot;&gt;Vozlišče LoRa je obvladljivo: ploščica, antena, ohišje, napajanje. Prav zato je tako dober prvi projekt. (Foto: Fabian Horst, CC BY-SA 4.0, Wikimedia Commons)&lt;/figcaption&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Video nasvet:&lt;/strong&gt; od odpiranja škatle do prvega vozlišča, korak za korakom.&lt;/p&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio&quot;&gt;&lt;div class=&quot;wp-block-embed__wrapper&quot;&gt;
https://www.youtube.com/watch?v=yXf5fmceUuA
&lt;/div&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Od katere starosti natančno? Trije odgovori&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Vprašanje zveni, kot da išče eno številko, a ima tri odgovore, odvisno od tega, kaj gledamo.&lt;/p&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Oddajanje in sprejemanje: brez meje.&lt;/strong&gt; V celotnem zakonu o telekomunikacijah 2021 se beseda „leto starosti&quot; pojavi natanko enkrat, in sicer pri radioamaterstvu. Za 869 MHz nikjer ni navedena starost. Tudi GenBV 2026 pozna samo naprave, ne oseb.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Nakup naprave: od približno sedmih.&lt;/strong&gt; Otroci med 7. in 14. letom smejo po določbi o žepnini (§ 170 odst. 3 ABGB) sami sklepati manjše posle, veljavne, ko je plačano. Ploščica za 30 evrov iz žepnine sodi sem. Sončna postaja za 300 evrov ne.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Namestitev aplikacije: dejansko 14.&lt;/strong&gt; Apple ID in Google račun sta v Avstriji mogoča šele od 14. leta. Pod to mejo gre prek družinske skupne rabe ali Family Link, torej prek računa staršev.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;Številka 14 torej ne prihaja iz radijskega prava, ampak iz trgovine z aplikacijami. MeshCore sam je vsebinsko primeren za vsako starost: ocena 4+ pri Applu, „Everyone&quot; pri Google Play.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;In obstaja pot povsem brez računa.&lt;/strong&gt; Aplikacija Companion teče ne le na telefonu, ampak tudi kot program za Windows, macOS in Linux. Firmware se tako ali tako nalaga prek brskalnika. Otrok pod 14 leti lahko torej upravlja vozlišče prek USB na prenosniku, ne da bi kdorkoli ustvarjal račun v trgovini. Za šole je to običajno enostavnejša pot.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Pri nakupu šteje oznaka CE&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Splošno dovoljenje je vezano na pogoj, ki ga je lahko spregledati: velja za radijske naprave, ki ustrezajo določbam &lt;strong&gt;zakona o tržnem nadzoru radijskih naprav (FMaG 2016)&lt;/strong&gt;. Naprava torej potrebuje urejeno skladnost CE, njena izvedba pa mora obratovanje omejiti na dopustne parametre.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Praktično: ploščica resnega trgovca z oznako CE ni problem. Modul brez imena, ki pride naravnost z Daljnega vzhoda in se da nastaviti na poljubne frekvence, je siva cona, ki jo otrokom prihranimo. Razlika v ceni je deset evrov, tveganje na koncu nosi oseba, ki nadzoruje.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Običajna začetniška strojna oprema stane med 25 in 80 evri. Firmware se naloži prek spletnega flasherja v brskalniku, brez nameščanja. Kdor raje spajka, najde zahtevnejšo različico v našem &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/lora-prehod-z-radioamatersko-licenco-most-med-radiem-in-ip-omrezji/&quot;&gt;članku o prehodu LoRa&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-image size-large&quot;&gt;&lt;img src=&quot;https://oeradio.at/wp-content/uploads/2026/10/meshcore-jugend-werkstatt-1024x576.webp&quot; alt=&quot;Spajkalne postaje v delavnici med delavnico&quot;/&gt;&lt;figcaption class=&quot;wp-element-caption&quot;&gt;Za začetek spajkalnik ni potreben. Za drugi projekt pa že. (Foto: Dbrgn, CC BY-SA 4.0, Wikimedia Commons)&lt;/figcaption&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Lokacija je prava tema&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Tu postane resno in tu radijsko pravo dokončno ni več pristojno.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Vozlišče MeshCore v rednih presledkih odda tako imenovani advert: &lt;strong&gt;ime, položaj in javni ključ&lt;/strong&gt;. Advert je lahko omejen na bližnjo okolico ali poplavljen po vsem omrežju. Navedba položaja je &lt;strong&gt;neobvezna&lt;/strong&gt;, ne nastavi se samodejno, ampak se vnese zavestno.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Pri repetitorju na gori je to smiselno in zaželeno, sicer ga zemljevid ne najde. Pri otroku, ki vozlišče nosi s seboj v nahrbtniku, je ravno nasprotno. Poplavljen advert s pravim imenom in koordinatami je javno berljivo sporočilo o tem, kje se otrok nahaja, in to za vsakogar s sprejemnikom v dosegu.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Tri pravila, ki jih nastaviš enkrat in nanje nato pozabiš:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Brez položaja pri mobilnih vozliščih.&lt;/strong&gt; Položaj samo pri trdno nameščenih repetitorjih, pa še tam ne na meter natančno na okno otroške sobe.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Brez pravega imena v imenu vozlišča.&lt;/strong&gt; „Max M., Beljak&quot; je slabo. „OE8-Node-17&quot; je dobro. Repetitorji smejo in naj nosijo krajevna imena, osebna vozlišča ne.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Brez naslova, brez šole, brez imena društva&lt;/strong&gt; v besedilu profila.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Na javnem zemljevidu se vozlišče znajde samo od sebe, takoj ko odda advert.&lt;/strong&gt; Nihče ga tja ne vnese in nihče ga namesto vas ne more izbrisati. Privolitev je zato napačen vzvod, pravi je izogibanje: &lt;strong&gt;deljenje lokacije izklopljeno, ime brez pravega imena, brez šole in brez naslova.&lt;/strong&gt; Česar vozlišče ne oddaja, ni na nobenem zemljevidu.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Starostna meja v varstvu podatkov kljub temu obstaja, le drugje: po &lt;strong&gt;§ 4 odst. 4 DSG&lt;/strong&gt; lahko otrok v Avstriji šele z dopolnjenim &lt;strong&gt;14. letom&lt;/strong&gt; sam veljavno privoli v obdelavo svojih podatkov pri storitvah informacijske družbe, pod to mejo morajo privoliti zakoniti zastopniki. To zadeva vse, kamor se otrok &lt;em&gt;prijavi&lt;/em&gt;: trgovina z aplikacijami, forum, Discord, Telegram. Oddajanje na brezlicenčnem pasu ni taka storitev, tam ni nikogar, ki bi mu bilo mogoče dati privolitev.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Kdo pravzaprav bere?&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;MeshCore šifrira. To je druga velika razlika v primerjavi z radioamaterstvom, kjer je šifriranje prepovedano. V območju SRD je dovoljeno in MeshCore to izkorišča.&lt;/p&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Neposredna sporočila&lt;/strong&gt; so šifrirana od konca do konca. Skupni ključ se izpelje z izmenjavo X25519 iz lastnega zasebnega in tujega javnega ključa. Repetitorji vmes posredujejo samo šifropis, brati ne morejo.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Javni kanali&lt;/strong&gt; so sicer tudi šifrirani, a s ključem, ki ga vsaka naprava MeshCore pozna že tovarniško. To &lt;strong&gt;ni&lt;/strong&gt; zaupnost, to je dušenje šuma. Kar piše v kanalu &lt;code&gt;#austria&lt;/code&gt;, bere pol države.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;To razliko mora otrok razumeti, preden prvič vklopi vozlišče. Pravilo je preprosto in se hitro usede: &lt;strong&gt;vse v kanalu je javno kot obvestilo na oglasni deski. Zasebno je samo neposredno sporočilo določenemu stiku.&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Zaradi popolnosti: tudi šifriranje od konca do konca ni brezhibno. MeshCore uporablja AES-128 v načinu ECB, ECB pa izdaja vzorce pri ponovljenih blokih. Za mladinski klepet povsem dovolj, za skrivnosti ne. Kdor ima zaupne reči, naj uporabi Signal, ne mesh.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Poslušanje, posredovanje, beleženje: kje je meja&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Vozlišče mesh po definiciji počne nekaj, kar zveni kot ravnanje s tujimi sporočili: sprejema pakete drugih in jih posreduje naprej. Je to prisluškovanje?&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Ne, in to piše izrecno v zakonu. &lt;strong&gt;§ 161 odst. 3 TKG 2021&lt;/strong&gt; sicer prepoveduje „poslušanje, prisluškovanje, snemanje, prestrezanje ali drugo nadzorovanje sporočil ter z njimi povezanih prometnih in lokacijskih podatkov in posredovanje informacij o tem s strani drugih oseb kot uporabnika brez privolitve vseh vpletenih uporabnikov&quot;. Isti odstavek pa izrecno izvzema „tehnično shranjevanje, ki je potrebno za posredovanje sporočila&quot;. Točno to počne repetitor. Store and forward je dovoljen.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Kar ni dovoljeno: promet sistematično snemati, analizirati in objavljati. Kdor zgradi vozlišče, ki vse beleži, in dnevnike objavi na spletu, izstopi iz izjeme. V kazenskem pravu nato nastopi &lt;strong&gt;§ 119 StGB&lt;/strong&gt;, kršitev telekomunikacijske tajnosti. Kdor uporabi napravo, da bi se seznanil z vsebino sporočila, ki ni namenjeno njemu, tvega do dve leti zapora. Pregon teče le na pooblastilo oškodovanca, a na to se ne velja zanašati.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Poslušanje in posredovanje sta dve različni stvari in zakon ju obravnava ločeno.&lt;/strong&gt; Za snemanje, dajanje na voljo ali objavo sporočila, ki „ni namenjeno njemu&quot;, velja &lt;strong&gt;§ 120 odst. 2a StGB&lt;/strong&gt;: do tri mesece zapora ali 180 dnevnih zneskov, prav tako samo na pooblastilo oškodovanca. Obe določbi imata isti pogoj: sporočilo ni bilo namenjeno bralcu. Pri javnem kanalu z znanim ključem mu je bilo, zato izpade iz obeh. Kdor pa snema tuja neposredna sporočila, pade v obe.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Trikrat pregledno:&lt;/p&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Branje javnega kanala:&lt;/strong&gt; ni kaznivo dejanje. Ključ je v vsaki napravi, vsak udeleženec je naslovnik. To je namen javnega kanala.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Vdor v neposredna sporočila ali tuje zasebne kanale:&lt;/strong&gt; § 119 StGB, do dve leti, samo na pooblastilo oškodovanca.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Posredovanje ali objava vsebine tujih sporočil:&lt;/strong&gt; § 120 odst. 2a StGB, do tri mesece ali 180 dnevnih zneskov, samo na pooblastilo oškodovanca.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;Za prakso z otroki to pomeni dvoje. Prvič: upravljati repetitor je povsem v redu in celo zaželeno. Drugič: brati javni kanal je dovoljeno, raznašati tisto, kar tam piše, pa je vprašanje spodobnosti, še preden postane vprašanje zakona.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Odgovornost: starost 14 se vrne skozi zadnja vrata&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;V radijskem pravu starostne meje ni. V civilnem pravu pa je, in to na istem mestu kot pri radioamaterstvu.&lt;/p&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Pod 14 leti&lt;/strong&gt; otroci niso deliktno sposobni. Če povzročijo škodo, po &lt;strong&gt;§ 1309 ABGB&lt;/strong&gt; odgovarja oseba, ki nadzoruje, vendar le, če je krivdno kršila dolžnost nadzora in je to vzročno povezano s škodo. Obseg nadzora se meri po starosti, lastnostih in razvoju otroka.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Od 14 let&lt;/strong&gt; so mladoletniki deliktno sposobni in odgovarjajo sami, s svojim premoženjem.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;Pri 14 se začne tudi &lt;strong&gt;kazenska odgovornost&lt;/strong&gt;. Pod to mejo kazenska odgovornost ne obstaja.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;Kaj se sploh lahko zgodi s ploščico za 30 evrov? Realno malo. Vozlišče na balkonu ne povzroči škode. Pomembno postane v dveh položajih: kadar nekdo namesti anteno na streho in pri tem kaj poškoduje, in kadar se kaj zgodi v klepetu.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Drugo je pogostejše. Omrežje mesh je klepet, in v klepetih se dogaja to, kar se v klepetih pač dogaja. &lt;strong&gt;§ 107c StGB&lt;/strong&gt; določa kaznivost trajnega nadlegovanja po telekomunikacijski poti, pogovorno spletno nasilje: do enega leta zapora ali 720 dnevnih zneskov, pri hudih posledicah do tri leta. Dejstvo, da je omrežje tehnično decentralizirano in ga nihče ne upravlja, tega ne spremeni. Javni kanal je javnost.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;MeshCore ni klic v sili&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Ta točka ima svoj odstavek, ker je edina v tem članku, pri kateri lahko nesporazum povzroči resnično škodo.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;MeshCore ni sistem za klic v sili.&lt;/strong&gt; Ni upravljavca, ni jamstva razpoložljivosti, ni centra, ki bi poslušal, in nihče ni dolžan posredovati sporočila. Ali repetitor trenutno deluje, je odvisno od tega, ali je nekdo drug očistil svoj sončni panel. To je čar sistema in hkrati njegova meja.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Kdor se z otroki pogovarja o mesh, naj ta stavek vseeno zapiše, ker je skušnjava velika: „radio brez mobilnega omrežja&quot; za otroka zveni zelo kot reševalna vrv. &lt;strong&gt;V sili velja 112, in če omrežja ni, velja 112 vseeno&lt;/strong&gt;, ker klic v sili steče prek vsakega razpoložljivega omrežja, tudi brez lastne kartice SIM. Mesh je dopolnilo, nikoli nadomestilo. Kdor ima resnično zanimanje za zvezo v sili, prej ali slej pristane pri &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/mladi-in-radioamaterstvo-zakaj-je-ta-hobi-navdusujoc-za-mlade/&quot;&gt;radioamaterstvu&lt;/a&gt;, in to je dober razvoj.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Video nasvet:&lt;/strong&gt; repetitor v lastni izvedbi na 868 MHz, vključno z ohišjem in napajanjem.&lt;/p&gt;

&lt;figure class=&quot;wp-block-embed is-type-video is-provider-youtube wp-block-embed-youtube wp-embed-aspect-16-9 wp-has-aspect-ratio&quot;&gt;&lt;div class=&quot;wp-block-embed__wrapper&quot;&gt;
https://www.youtube.com/watch?v=aQTysCO3k4o
&lt;/div&gt;&lt;/figure&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;V šoli in v mladinski skupini&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Za šole in mladinske skupine je MeshCore skoraj preveč primeren, da bi bilo res: brez vloge, brez pristojbine, brez izpita, strojna oprema v cenovnem razredu žepnega računala, na koncu pa omrežje, ki ga je skupina zgradila sama.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Kaj je treba razčistiti prej:&lt;/p&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Namestitev na stavbo&lt;/strong&gt; je stvar vzdrževalca šole, ne učitelja. Vozlišče na okenski polici je nekaj drugega kot antena na strehi.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Dolžnost nadzora ostaja.&lt;/strong&gt; Projekt mesh je pouk, ne prosta karta za nenadzorovan klepet.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Imena vozlišč dogovorite vnaprej.&lt;/strong&gt; Kratica šole in številka, brez imen učencev. Pet minut jasnosti prihrani kasnejše razprave.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Javni kanal je javen.&lt;/strong&gt; Ta stavek sodi na tablo, preden se vklopi prva naprava.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;Kot projektna oblika deluje dobro, ker se da stopnjevati: prva ura nalaganje firmwara in povezovanje, druga ura merjenje dosega, tretja ura primerjava anten, četrta ura načrtovanje repetitorja. Kako dobro radio nosi kot šolska tema, sta pokazala &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/radioamaterstvo-na-dotik-dva-dneva-dejavnosti-na-htl-villach/&quot;&gt;dneva dejavnosti na HTL Villach&lt;/a&gt; in &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/funkparcours-radijske-igre-za-vse-tudi-s-pmr-preizkuseno-na-htl-villach/&quot;&gt;Funkparcours&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Primerjava: kaj sme otrok uporabljati?&lt;/h2&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;&lt;strong&gt;MeshCore (869 MHz):&lt;/strong&gt; splošno dovoljenje, brez starostne meje, brez izpita, šifriranje dovoljeno, besedilna sporočila. Doseg neposredno 1 do 20 km glede na teren, prek repetitorjev precej dlje.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Meshtastic (868 MHz):&lt;/strong&gt; pravno isti predal, druga programska oprema, drugo omrežje. Oba svetova v Avstriji soobstajata, glejte &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/meshtastic-v-praksi-sporocanje-brez-omrezja-z-lora-mesh/&quot;&gt;naš praktični članek&lt;/a&gt; in &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/oeradio-meshmap-vsa-meshtastic-vozlisca-na-enem-mestu/&quot;&gt;Meshmap&lt;/a&gt;.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;PMR446 in CB:&lt;/strong&gt; prav tako brez dovoljenja in brez starostne meje, a govor namesto besedila in bistveno manjši doseg. &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/pmr-vs-meshtastic-vs-cb-radio-tri-radijski-sistemi-brez-licence-v-primerjavi/&quot;&gt;Trojna primerjava&lt;/a&gt; to umesti.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Radioamaterstvo:&lt;/strong&gt; izpit je mogoče opravljati v vsaki starosti, lasten klicni znak od 14 let. Pod to mejo zakon predvideva le ozek primer nadzorovane klubske postaje. V zameno visoka moč, svetovni doseg in lastne frekvence. Kateri razred je za kaj, piše v &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/kateri-licencni-razred-je-pravi-zame-razred-1-vs-3-vs-4-v-primerjavi/&quot;&gt;primerjavi licenčnih razredov&lt;/a&gt;.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;MeshCom:&lt;/strong&gt; radioamaterska različica ideje mesh in zato vezana na dovoljenje, glejte &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/meshcom-vs-meshtastic-lora-mesh-omrezja-za-radioamaterje/&quot;&gt;MeshCom proti Meshtastic&lt;/a&gt;.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;Pošteno rečeno: MeshCore je trenutno najdostopnejši vstop v svet radia. Ni nadomestilo za radioamaterstvo, ampak klančina do njega. Otrok, ki razume, zakaj vozlišče na hribu prinese več kot deset vatov več moči, se je naučil najpomembnejše lekcije radia.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Kontrolni seznam za starše&lt;/h2&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Naprava&lt;/strong&gt; pri resnem trgovcu z oznako CE, brez sivega uvoza.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Prednastavitev EU/UK (Narrow)&lt;/strong&gt;, 869,618 MHz, oddajna moč ne višja od potrebne.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Deljenje lokacije izklopljeno&lt;/strong&gt;, dokler je vozlišče mobilno.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Ime vozlišča brez pravega imena&lt;/strong&gt;, brez naslova, brez šole.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Enkrat skupaj razložite:&lt;/strong&gt; kanal je javen, neposredno sporočilo je zasebno.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Razložite, kaj je odprto in kaj ne:&lt;/strong&gt; javni kanal sme brati vsakdo, to je njegov namen. Vdor v tuja neposredna sporočila je kaznivo. In tistega, kar prebereš v javnem kanalu, ne raznašaš naprej: to je vprašanje spodobnosti, še preden postane vprašanje zakona.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Enkrat jasno povejte:&lt;/strong&gt; v sili 112, ne mesh.&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Pri namestitvi na streho:&lt;/strong&gt; to naredijo starši, ne otrok.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Sklep&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;MeshCore je za otroke in mladostnike v Avstriji dovoljen brez starostne meje. Starostne meje ni, izpita ni in prijave ni, ker je zakonodajalec dovoljenje prek GenBV 2026 podelil pavšalno za vse. Kdor kupi skladno napravo in uporabi standardno prednastavitev, se giblje znotraj meja, ne da bi moral o tem razmišljati.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Pozornost sodi drugam. Deljenje lokacije je edina nastavitev, ki jo je treba izbrati zavestno. Razlika med javnim kanalom in neposrednim sporočilom je edini pojem, ki ga mora otrok razumeti. In odgovornost pri 14 letih preide na otroka, prej je pri osebi, ki nadzoruje.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;Sliši se veliko, v resnici pa gre za desetminutni pogovor in tri kljukice v nastavitvah. Ostane hobi, ki tehniko, geografijo, fiziko in malo soseščine spravi v eno samo napravo, ki gre v žep. V Avstriji je trenutno aktivnih več kot 300 vozlišč. Eno od njih je lahko od vašega otroka.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;73 – vaše uredništvo oeradio.at&lt;/p&gt;

&lt;hr class=&quot;wp-block-separator has-alpha-channel-opacity&quot;/&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Viri in nadaljnje branje&lt;/h2&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&amp;amp;Gesetzesnummer=20011678&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;RIS: Zakon o telekomunikacijah 2021 (TKG 2021) — § 28 radijske naprave, § 161 komunikacijska tajnost&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.ris.bka.gv.at/Dokumente/BgblAuth/BGBLA_2026_II_93/BGBLA_2026_II_93.pdf&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;BGBl. II št. 93/2026: Generelle-Funkanlagen-Bewilligungsverordnung 2026 (GenBV 2026), PDF&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://docdb.cept.org/download/4635&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;CEPT, priporočilo ERC 70-03: Short Range Devices, Annex h (863–870 MHz), PDF&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ALL/?uri=CELEX%3A32025D0105&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;Izvedbeni sklep (EU) 2025/105 o napravah kratkega dosega&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.jusline.at/gesetz/stgb/paragraf/119&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;§ 119 StGB: kršitev telekomunikacijske tajnosti&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.jusline.at/gesetz/stgb/paragraf/107c&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;§ 107c StGB: trajno nadlegovanje po telekomunikacijski poti&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.dataprotect.at/dsg/4-dsg/&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;§ 4 DSG: privolitev otrok z dopolnjenim 14. letom&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.dsb.gv.at/aufgaben-taetigkeiten/informationen-fur-teens-kids.html&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;Avstrijski organ za varstvo podatkov: informacije za teens &amp;amp; kids&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.jusline.at/gesetz/abgb/paragraf/170&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;§ 170 ABGB: opravilna sposobnost otroka (določba o žepnini)&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://support.google.com/accounts/answer/1350409&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;Google: najnižja starost za Google račun po državah&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://meshcore.at/&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;meshcore.at — MeshCore Avstrija: nastavitve, zemljevid, skupnost&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://meshcoreeurope.org/en/repeater-guide/&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;MeshCore Europe: vodnik za postavitev repetitorja&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://github.com/meshcore-dev/MeshCore&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;MeshCore na GitHubu (firmware, FAQ, vloge)&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://flasher.meshcore.io/&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;Spletni flasher MeshCore&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.fb.gv.at/&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;Fernmeldebüro: opisi radijskih vmesnikov in pristojnost&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Popravek&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Popravek z dne 3. oktobra 2026:&lt;/strong&gt; priporočilo glede javnih zemljevidov je slonelo na privolitvi po § 4 odst. 4 DSG, ki tam ne velja, ker oddajanje na brezlicenčnem pasu ni storitev informacijske družbe. Navedba starosti pri radioamaterstvu je bila preveč skopa: izpit je mogoče opravljati v vsaki starosti, 14 let zahteva le lasten klicni znak. Obe mesti sta popravljeni. Dodan je § 120 odst. 2a StGB skupaj s pojasnilom, da branje javnega kanala z znanim ključem ne spada niti pod § 119 niti pod § 120 StGB. V sklepu namesto „povsem dovoljen&quot; zdaj piše „dovoljen brez starostne meje&quot;, ker so skladnost CE, 500 mW ERP in 10 % obratovalnega cikla vendarle omejitve.&lt;/p&gt;

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Dodatek z dne 3. oktobra 2026:&lt;/strong&gt; ponovno preverjanje celotnih besedil je pokazalo, da je bila formulacija „pod to mejo delo pod nadzorom&quot; preširoka. Splošnega pravila te vrste ni ne v TKG 2021 ne v Amateurfunkverordnung; zakon pozna le nadzorovano klubsko postajo na mednarodnih prireditvah (§ 28 odst. 2 tč. 2). Mesto je natančneje opisano. Novo je poglavje „Od katere starosti natančno?&quot; z določbo o žepnini in dejansko mejo 14 let iz trgovine z aplikacijami.&lt;/p&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Viri slik&lt;/h2&gt;

&lt;ul&gt;&lt;li&gt;Doma izdelan prehod LoRa: &lt;a href=&quot;https://commons.wikimedia.org/wiki/File:2018-08-15_-_DIY_LoRaWAN_Gateway_(1).jpg&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;Fabian Horst&lt;/a&gt;, CC BY-SA 4.0, Wikimedia Commons&lt;/li&gt;

&lt;li&gt;Spajkalne postaje v hackerspacu: &lt;a href=&quot;https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Soldering_stations_at_Coredump_Hackerspace.jpg&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;Dbrgn&lt;/a&gt;, CC BY-SA 4.0, Wikimedia Commons&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;

&lt;p&gt;Videi: &lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=yXf5fmceUuA&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;ShotokuTech&lt;/a&gt;, &lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=aQTysCO3k4o&quot; target=&quot;_blank&quot; rel=&quot;noreferrer noopener&quot;&gt;AW Services&lt;/a&gt;. Vdelano prek YouTuba, pravice ostajajo pri posameznih kanalih.&lt;/p&gt;

&lt;hr class=&quot;wp-block-separator has-alpha-channel-opacity&quot;/&gt;

&lt;h2 class=&quot;wp-block-heading&quot;&gt;Obvestilo o preglednosti&lt;/h2&gt;

&lt;p&gt;Ta članek je bil raziskan in napisan s pomočjo umetne inteligence (Claude, Anthropic). Naslovna slika je bila ustvarjena z umetno inteligenco (ChatGPT, OpenAI). Uredništvo je pregledalo in uredilo vso vsebino. Ne nadomešča pravnega svetovanja: zakoni in predpisi se spreminjajo, presoja v posameznem primeru pa je v rokah pristojnih organov, pri radijskih vprašanjih pri Fernmeldebüro. Kljub skrbnemu pregledu se lahko pojavijo posamezne netočnosti — z veseljem sprejemamo popravke po e-pošti na &lt;a href=&quot;mailto:kontakt@oeradio.at&quot;&gt;kontakt@oeradio.at&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Der Beitrag &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl/meshcore-za-otroke-in-mladostnike-pravni-polozaj-v-avstriji/&quot;&gt;MeshCore za otroke in mladostnike: kaj je v Avstriji dovoljeno&lt;/a&gt; erschien zuerst auf &lt;a href=&quot;https://oeradio.at/sl&quot;&gt;OERadio&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</content:encoded><dc:creator>Michael | OE8YML</dc:creator><category>Brezlicenčni radio</category><category>Tehnologija</category></item></channel></rss>